< 2 Korinčanom 3 >
1 Ali ponovno začenjamo priporočati sami sebe? Ali potrebujemo, kot nekateri drugi, za vas priporočilne poslanice ali priporočilna pisma od vas?
2 Vi ste naša poslanica, napisana v naših srcih, od vseh ljudi poznana in brana,
3 ker ste vidno oznanili, da ste Kristusova poslanica, dana po nas, ne napisana s črnilom, temveč z Duhom živega Boga; ne na kamnite plošče, temveč na mesene plošče srca.
4 In tako zaupanje imamo po Kristusu usmerjeno k Bogu;
5 ne da smo sami zadostni, da mislimo karkoli kakor od nas samih, temveč je naša zadostnost od Boga;
6 ki nas je tudi storil zmožne služabnike nove zaveze; ne po črki, temveč po duhu; kajti črka ubija, toda duh daje življenje.
7 Toda če je bilo veličastno služenje smrti, zapisano in vrezano v kamne, tako da Izraelovi otroci, zaradi slave njegove zunanjosti, niso mogli neomajno gledati Mojzesovega obraza, katerega slava je bila odpravljena,
8 kako ne bo služba duha precej veličastnejša?
9 Kajti če je služba obsodbi slava, [jo] služba pravičnosti veliko bolj prekaša v slavi.
10 Kajti celó to, kar je postalo slavno, v tem oziru ni imelo slave, zaradi slave, ki prekaša.
11 Kajti če je bilo slavno to, kar je bilo odpravljeno, je veliko bolj slavno to, kar ostaja.
12 Ker imamo torej tolikšno upanje, uporabljamo veliko razumljivost govora,
13 in ne kakor Mojzes, ki si je prek svojega obraza nadel zagrinjalo, da Izraelovi otroci niso mogli neomajno gledati konca tega, kar je odpravljeno.
14 Toda njihovi umi so bili zaslepljeni. Kajti do danes ostaja pri branju Stare zaveze isto zagrinjalo neodgrnjeno; katere zagrinjalo je odpravljeno v Kristusu.
15 Toda celó do današnjega dne, kadar se bere Mojzes, je na njihovem srcu zagrinjalo.
16 Pa vendar, ko se bodo obrnili h Gospodu, bo zagrinjalo odvzeto.
17 Torej Gospod je ta Duh, in kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda.
18 Toda mi vsi, ki z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v steklu Gospodovo slavo, smo iz slave v slavo preobraženi v isto podobo, celó kakor po Gospodovem Duhu.
