2 Korinčanom 3
1 Ali ponovno začenjamo priporočati sami sebe? Ali potrebujemo, kot nekateri drugi, za vas priporočilne poslanice ali priporočilna pisma od vas?
Začinjamo li zopet sami sebe hvaliti? ali potrebujemo, kakor nekteri, priporočilih listov na vas ali od vas?
2 Vi ste naša poslanica, napisana v naših srcih, od vseh ljudi poznana in brana,
List naš ste vi, vpisan v naših srcih, poznan in bran od vseh ljudî;
3 ker ste vidno oznanili, da ste Kristusova poslanica, dana po nas, ne napisana s črnilom, temveč z Duhom živega Boga; ne na kamnite plošče, temveč na mesene plošče srca.
Kteri se pokazujete, da ste list Kristusov izdan od nas, pisan ne s črnilom, nego z duhom Boga živega, ne na kamenenih pločah, nego na mesenih pločah srca.
4 In tako zaupanje imamo po Kristusu usmerjeno k Bogu;
A zaupanje tako imamo po Kristusu v Boga;
5 ne da smo sami zadostni, da mislimo karkoli kakor od nas samih, temveč je naša zadostnost od Boga;
Ne da bi bili zmožni sami po sebi izmisliti kaj kakor sami iz sebe, nego je naša zmožnost od Boga;
6 ki nas je tudi storil zmožne služabnike nove zaveze; ne po črki, temveč po duhu; kajti črka ubija, toda duh daje življenje.
Kteri nas je tudi zmožne storil, da smo služabniki novega zakona, ne črke, nego duha, kajti črka ubija, a duh oživlja,
7 Toda če je bilo veličastno služenje smrti, zapisano in vrezano v kamne, tako da Izraelovi otroci, zaradi slave njegove zunanjosti, niso mogli neomajno gledati Mojzesovega obraza, katerega slava je bila odpravljena,
Če je pa služba smrti v črkah vrezana v kamene bila v slavi tako, da niso mogli pogledati sinovi Izraelovi v obličje Mojzesovo za voljo slave obličja njegovega, ktera je minljiva,
8 kako ne bo služba duha precej veličastnejša?
Kako ne bo mnogo bolje služba duha v slavi?
9 Kajti če je služba obsodbi slava, [jo] služba pravičnosti veliko bolj prekaša v slavi.
Kajti če je služba obsojenja v slavi, za mnogo bolje je obilna služba pravice v slavi.
10 Kajti celó to, kar je postalo slavno, v tem oziru ni imelo slave, zaradi slave, ki prekaša.
Ker tudi ni bilo oslavljeno, kar se je oslavilo v tem delu, za voljo prevelike slave.
11 Kajti če je bilo slavno to, kar je bilo odpravljeno, je veliko bolj slavno to, kar ostaja.
Kajti če je v slavi, kar prestaja, za mnogo bolje je v slavi, kar ostaja.
12 Ker imamo torej tolikšno upanje, uporabljamo veliko razumljivost govora,
Imajoč torej toliko upanje, veliko zaupnost upotrebljujemo.
13 in ne kakor Mojzes, ki si je prek svojega obraza nadel zagrinjalo, da Izraelovi otroci niso mogli neomajno gledati konca tega, kar je odpravljeno.
In ne kakor je Mojzes deval zagrinjalo na svoje obličje, da ne bi videli sinovi Izraelovi konca tega, kar prestaja;
14 Toda njihovi umi so bili zaslepljeni. Kajti do danes ostaja pri branju Stare zaveze isto zagrinjalo neodgrnjeno; katere zagrinjalo je odpravljeno v Kristusu.
Ali obtrdele so njih misli, kajti noter do današnjega dné isto zagrinjalo pri branji starega zakona ostaja neodgrnjeno, ker se v Kristusu odpravlja;
15 Toda celó do današnjega dne, kadar se bere Mojzes, je na njihovem srcu zagrinjalo.
Nego do danes, kedar se bere Mojzes, zagrinjalo na njih srcih leži.
16 Pa vendar, ko se bodo obrnili h Gospodu, bo zagrinjalo odvzeto.
Kedar se bo pa zgodilo spreobrnjenje k Gospodu, sname se zagrinjalo.
17 Torej Gospod je ta Duh, in kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda.
A Gospod je duh; kjer je pa duh Gospodov, tam je svoboda.
18 Toda mi vsi, ki z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v steklu Gospodovo slavo, smo iz slave v slavo preobraženi v isto podobo, celó kakor po Gospodovem Duhu.
A mi vsi, kteri z odkritim obličjem slavo Gospodovo jasno gledamo, premenjujemo se v ravno tisto podobo iz slave v slavo, kakor od Gospodovega duha.
