1 Samuel 26

1 Zífovci so prišli k Savlu v Gíbeo, rekoč: »Ali se David ne skriva na hribu Hahíla, ki je pred Ješimonom?«

Sife dunu oda da Gibiaga Soloma misini amola Da: ibidi da Ha: sila Goumi (Yuda hafoga: i soge bega: ) amoga wamoaligili esala, amo olelei.

2 Potem se je Savel dvignil in odšel dol k Zifski divjini in s seboj je imel tri tisoč izbranih mož iz Izraela, da Davida poiščejo v Zifski divjini.

Solo da bisili, Isala: ili dadi gagui noga: idafa 3,000 agoane oule asili, Sife hafoga: i soge amoga Da: ibidi hogola asi.

3 Savel je taboril na hribu Hahíla, ki je ob poti pred Ješimonom. Toda David je prebival v divjini in videl je, da je Savel prišel za njim v divjino.

Ilia Ha: sila Goumi logoa awalia asi esalu. Da: ibidi da gebewane hafoga: i soge amogai esaloba, Solo da e hogola misi, amo dawa: digi.

4 David je torej odposlal oglednike in razumel, da je Savel zagotovo prišel.

Amaiba: le, Da: ibidi da desega ahoasu dunu asunasili, ilia da ba: loba, Solo da dafawane amoga esalebe ba: i.

5 David je vstal in prišel na kraj, kjer se je Savel utaboril in David je opazoval kraj, kjer sta se ulegla Savel in Abnêr, Nerov sin, poveljnik njegove vojske. Savel pa je ležal v okopu in ljudstvo je taborilo okoli njega.

E da amogalu hedolowane asili, Solo amola ea dadi gagui ouligisu bisilua, A:bena (Ne egefe) ili dialebe amo ba: i. Solo da wa: i fia dogoa amoi golai dialoba, amola ea dadi gagui dunu da e sisiga: le didalai dialebe ba: i.

6 Potem je David odgovoril in rekel Hetejcu Ahimélehu in Cerújinemu sinu Abišáju, Joábovemu bratu, rekoč: »Kdo bo odšel z menoj dol, k Savlu v tabor?« Abišáj je rekel: »Jaz bom odšel dol s teboj.«

Amalalu, Da: ibidi da A: himelege (Hidaide dunu) amola Youa: be ea eya Abisia: i (ela ame da Selouaia) elama amane adole ba: i, “Aliga afae da nowa da ani Solo ea wa: i fia amoga masa: bela: ?” Abisia: i da, “Na masunu!” e amane sia: i.

7 Tako sta David in Abišáj prišla ponoči k ljudstvu in glej, Savel je speč ležal znotraj okopa in njegova sulica zapičena v tla pri njegovem vzglavniku, toda Abnêr in ljudstvo so ležali naokoli njega.

Amaiba: le, amogala gasia, Da: ibidi amola Abisia: i ela da Solo awali fia golili sa: ili ba: loba, Solo da mogoadafa golai dialebe ba: i. Solo ea goge agei dialuma bega: bugisili dialebe ba: i. A: bena amola ea dadi gagui dunu da Solo sisiga: le golaigia: i dialebe ba: i.

8 Potem je Abišáj rekel Davidu: »Bog je ta dan izročil tvoje sovražnike v tvojo roko. Zdaj naj ga torej udarim, prosim te, s sulico celo k zemlji in ne bom ga udaril drugič.«

Abisia: i da Da: ibidima amane sia: i, “Gode da dia ha lai dunu wali gasia dia lobo da: iya iasi. Wali, na da dia sia: sea, hina: goge agei amoga hina: sone badofale osobola gadenesimu. Na da adunane hame somu!”

9 David je rekel Abišáju: »Ne uniči ga, kajti kdo lahko iztegne svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in je brez krivde?«

Be Da: ibidi da amane sia: i, “Di da ema se maedafa ima: ma. Hina Gode da nowa da ea ilegei hina bagade ema se iasea, amo dunuma Hina Gode da dafawane se bagade imunu.”

10 David je nadalje rekel: » Kakor Gospod živi, Gospod ga bo udaril, ali bo prišel njegov dan, da umre, ali [pa] se bo spustil v bitko in umrl.

Da: ibidi da eno sia: i, “Esalebe Hina Gode amo Ea Dioba: le, na dawa: , Solo ea bogosudafa eso da doaga: sea o e da gegesu ganodini fane legei dagoi ba: sea, Hina Gode Hifawane da e fane legei dagoi ba: mu.

11 Gospod me obvaruj, da bi iztegnil svojo roko zoper Gospodovega maziljenca, toda, prosim te, vzemi sedaj sulico, ki je pri njegovem vzglavniku in vrč vode ter odidiva.«

Hina Gode Ea ilegei hina bagade dunu ema se ima: ne sia: mu na da higamu! Ania da Solo ea goge agei amola hano nasu faigelei lale, gaguli ahoa: di.”

12 Tako je David vzel sulico in vrč vode izpred Savlovega vzglavnika in spravila sta se proč in noben človek tega ni videl niti ni tega spoznal niti se zbudil, kajti vsi so zaspali, ker je nanje padlo globoko spanje od Gospoda.

Amalalu, Da: ibidi da Solo ea goge agei amola hano nasu ganagu hina: dialuma bega: dialu amo lale, e amola Abisia: i ela da asi. Hina Gode da Solo amola ea dunuma nabunini golama: ne ilima i, amaiba: le ilia da nabunini golagia: iba: le, dunu afaega da wa: legadole elea amo hamobe hame nabi amola hame ba: i.

13 Potem je David šel preko, na drugo stran in stal na vrhu oddaljenega hriba. Med njimi je bil velik prostor

Amalu Da: ibidi da na: iyado fago amo degele na: iyado agolo bia gadodafa e famu hamedeia gado aligili, Solo ea dadi gagui amola A: bena ilima amane wele sia: i,

14 in David je zaklical ljudstvu in Nerovemu sinu Abnêrju, rekoč: »Ne odgovarjaš, Abnêr?« Potem je Abnêr odgovoril in rekel: »Kdo si ti, ki kličeš h kralju?«

“A: bena! Dia da na sia: nababela: ?” A: bena da amane sia: i, “Gomo da nowa hina bagade nedigima: ne wele sia: bela: ?”

15 David je rekel Abnêrju: » Mar nisi ti hraber mož? In kdo je v Izraelu podoben tebi? Zakaj potem nisi varoval svojega gospoda kralja? Kajti tja je prišel nekdo izmed ljudstva, da uniči tvojega gospoda kralja.

Da: ibidi da amane sia: i, “A: bena, di da Isala: ili ganodini ouligisu bagade dunu. Amaiba: le, di da abuliba: le di hina bagade amo dia hame gaga: bela: ? Wahawane dunu enoga da dia awalia wa: i fia gogai di ouligisu, go fane legemusa: misi galu.

16 Ta stvar, ki si jo storil, ni dobra. Kakor živi Gospod, vredni ste umreti, ker niste varovali svojega gospodarja, Gospodovega maziljenca. In sedaj poglej, kje je kraljeva sulica in vrč vode, ki je bil pri njegovem vzglavniku.«

A: bena! Di da dia hawa: hamosu afae giadofai dagoi. Na da Esalebe Hina Gode Ea Dioba: le ilegesa. Dilia huluane bogoma: ne fofada: mu da defea. Bai dilia hina amo Hina Gode da hina bagade ilegei, amo dilia da noga: le hame gaga: i. Ba: ma! Hina bagade ea goge agei da habila: ? Ea hano buni ganagu hina: dialuma bega: dialu, amo da habila: ?”

17 Savel je prepoznal Davidov glas in rekel: » Ali je to tvoj glas, moj sin David?« David je rekel: » To je moj glas, moj gospod, oh kralj.«

Solo da amo sia: i da Da: ibidi ea sia: galebeyale dawa: i. E amane adole ba: i, “Da: ibidi! Nagofe! Amo da dila: ?” “Ma! Hina bagade!” Da: ibidi da adole i.

18 Rekel je: »Zakaj moj gospod tako zasleduje svojega služabnika? Kaj sem storil? Ali kakšno zlo je v moji roki?

Amola e da eno amane sisia: asi, “Hina! Abuliba: le di da na, dia hawa: hamosu dunu amo sefasisala: ? Na da adi hamobela: ? Na da adi wadela: i hou hamobela: ?

19 Zdaj te torej prosim, naj moj gospod kralj posluša besede svojega služabnika. Če te je Gospod razvnel zoper mene, naj sprejme daritev, toda če so to človeški otroci, naj bodo prekleti pred Gospodom, kajti danes so me pognali ven, pred ostajanjem v Gospodovi dediščini, rekoč: ›Pojdi, služi drugim bogovom.‹

Hina noga: idafa! Na sia: be amo nabima! Di da Hina Gode Ea sia: nababeba: le, nama ha lai hamoi galeawane, Ema gobele salasu hamosea, E da Ea asigi dawa: su afadenemu. Be osobo bagade dunu ilia sia: nababeba: le, di da nama ha lai hamoi galea, Hina Gode da ilima gogosele gagabusu ilima aligimu da defea. Bai ilia hamoiba: le, na da Hina Gode Ea sogega sefasi dagoi ba: sa. Amola na da ga soge amo ganodini ogogosu ‘gode’, ilima nodone sia: ne gadosu logo fawane ba: sa.

20 Zdaj naj torej moja kri ne pade na tla pred Gospodovim obrazom, kajti Izraelov kralj je prišel ven, da išče bolho, kakor ko nekdo lovi jerebico v gorah.«

Ga sogega Hina Godema afafai dagoi amoga na fane legemu logo mae doasima. Na da hamedei dede agoane gala. Isala: ili hina bagade da abuliba: le na fane legema: ne mahabela: ? E da abuliba: le, ilia soge sio awela ahoabe amo defele, na awela ahoabela: ?”

21 Potem je Savel rekel: »Grešil sem. Vrni se, moj sin David, kajti ne bom ti več škodil, ker je bila ta dan moja duša dragocena v tvojih očeh. Glej igral sem bedaka in se silno motil.«

Solo da bu adole i, “Dafawane! Na da wadela: le hamoi dagoi. Da: ibidi! Nagofe! Buhagima! Na da dima se bu hame imunu. Bai di da wali gasia na esalusu gaga: i dagoi. Na da gagaoui agoane hamoi dagoi! Na da wadela: idafa hou hamoi dagoi.”

22 David je odgovoril in rekel: »Poglej kraljevo sulico! In naj nekdo izmed mladeničev pride čez ter jo vzame.

Da: ibidi da bu adole i, “Hina noga: idafa! Dia goge agei da goea! Dia dunu afaega amo lala misa: ne sia: ma.

23 Gospod [naj] vsakemu možu povrne njegovo pravičnost in njegovo zvestobo, kajti Gospod te je ta dan izročil v mojo roko, toda svoje roke nisem hotel iztegniti zoper Gospodovega maziljenca.

Hina Gode da nowa amo da mae yolesili, moloidafa hou hamosea, ema bidi noga: i iaha. E da wali eso di na lobo da: iya iasi, be E da di hina bagade ilegeiba: le, na da dima se hame i.

24 Glej, kakor je bilo tvoje življenje ta dan zelo cenjeno v mojih očeh, tako naj bo moje življenje zelo cenjeno v Gospodovih očeh in naj me osvobodi iz vse stiske.«

Na da wali eso dima asigiba: le, di hame fuga: i, amo defele Hina Gode da nama amanewane hamomu amola nama bidi hamosu huluane amoga gaga: mu da defea.”

25 Potem je Savel rekel Davidu: »Blagoslovljen bodi ti, moj sin David. Delal boš oboje, velike stvari in vendar boš tudi prevladal.« Tako je David odšel na svojo pot in Savel se je vrnil na svoj kraj.

Solo da Da: ibidima amane sia: i, “Nagofe! Gode da dima hahawane dogolegele hamomu da defea! Di da dia hamomu huluane amo ganodini didili hamomu.” Amaiba: le, Da: ibidi da yolesili asi, amola Solo da hi diasuga buhagi.