1 Kralji 15
1 Torej v osemnajstem letu kralja Jerobeáma, Nebátovega sina, je nad Judom zakraljeval Abíjam.
In yac aksingoul oalkosr ma Tokosra Jeroboam el leum lun Israel, Abijah el tokosrala lun Judah,
2 Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Ime njegove matere je bilo Maáha, Abišalómova hči.
ac el leum yac tolu in Jerusalem. Nina kial pa Maacah, acn natul Absalom.
3 Hodil je v vseh grehih svojega očeta, ki jih je ta storil pred njim in njegovo srce ni bilo popolno z Gospodom, njegovim Bogom, kakor je bilo srce njegovega očeta Davida.
El oru pacna kain ma koluk ma papa tumal ah tuh oru, ac el tia arulana inse pwaye nu sin LEUM GOD lal in oana David, papa tumun papa tumal ah.
4 Kljub temu mu je zaradi Davida Gospod, njegov Bog, dal svetilko v Jeruzalemu, da za seboj postavi svojega sina in da vzpostavi Jeruzalem,
Tusruktu ke sripal David, LEUM GOD lal El tuh sang wen se natul Abijah in tuh leum tokol in Jerusalem, ac in karinganang tuh in oasr misla in acn Jerusalem.
5 ker je David delal to, kar je bilo prav v Gospodovih očeh in se vse dni svojega življenja ni obrnil stran od katerekoli stvari, ki mu jo je zapovedal, razen samo v zadevi Hetejca Urijája.
LEUM GOD El oru ma inge mweyen David el tuh oru ma El insewowo kac, ac tiana seakos ke ma El sapkin, sayen ma el oru nu sel Uriah, mwet Hit.
6 Med Rehabámom in Jerobeámom pa je bila vojna vse dni njegovega življenja.
Mweun ma tuh mutawauk inmasrlol Rehoboam ac Jeroboam, orek pacna ke lusen moul lal Abijah.
7 Torej preostala izmed Abíjamovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? In bila je vojna med Abíjamom in Jerobeámom.
Ac ma nukewa saya ma Abijah el orala, simla oasr in [Sramsram Matu Ke Tokosra Lun Judah].
8 Abíjam je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asá.
Abijah el misa ac pukpuki in Siti sel David, ac Asa wen natul, el aolul in tokosra.
9 V dvajsetem letu Izraelovega kralja Jerobeáma, je nad Judom zakraljeval Asá.
In yac aklongoul ke pacl in leum lal Tokosra Jeroboam lun Israel, Asa el tokosrala lun Judah,
10 V Jeruzalemu je kraljeval enainštirideset let. Ime njegove matere je bilo Maáha, Abišalómova hči.
ac el leum ke yac angngaul sie in Jerusalem. Nina matu kial pa Maacah, acn natul Absalom.
11 Asá je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, kakor je delal njegov oče David.
Asa el oru ma akinsewowoye LEUM GOD, oana David, papa matu tumal, el tuh oru.
12 Iz dežele je odpravil posvečene vlačugarje in odstranil vse malike, ki so jih naredili njegovi očetje.
El lusla liki facl sac mukul ac mutan nukewa su orek kosro in nien alu lun mwet pegan, ac el tolla ma sruloala nukewa ma orekla sin tokosra meet lukel.
13 Tudi svojo mater Maáho, celo njo je odstranil, da bi bila kraljica, ker si je v ašeri naredila malika. Asá je uničil njenega malika in ga zažgal pri potoku Kidronu.
El eisla wal lun kasra lukel Maacah, nina matu kial ah, mweyen Maacah el orala ma sruloala fohkfok se in lumahl Asherah, sie god mutan. Asa el kunausla ma sruloala se inge ac esukak ke Infahlfal Kidron.
14 Toda visokih krajev ni odstranil. Kljub temu je bilo Asájevo srce, vse dni njegovega življenja, popolno z Gospodom.
Asa el finne tia kunausla nufon nien alu lun mwet pegan uh, tuh el srakna inse pwaye nu sin LEUM GOD in moul lal nufon.
15 V Gospodovo hišo je prinesel stvari, ki jih je njegov oče posvetil in stvari, ki jih je sam posvetil, srebro, zlato in posode.
El likiya in Tempul kufwa nukewa ma papa tumal ah tuh kisakunla nu sin God, weang pac ma orekla ke gold ac silver ke ma el sifacna kisakunla.
16 Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem pa je bila vse njune dni vojna.
Tokosra Asa lun Judah, ac tokosra Baasha lun Israel, eltal amweuni ke lusen pacl eltal tokosra.
17 Izraelov kralj Bašá je odšel gor zoper Juda in zgradil Ramo, da Judovemu kralju Asáju ne bi pustil iti ven ali priti noter.
Baasha el utyak mweuni acn Judah, ac mutawauk in kuhlusya acn Ramah in kosrala inkanek in ilyak ac illa liki acn Judah.
18 Potem je Asá vzel vse srebro in zlato, ki je ostalo v zakladnicah Gospodove hiše in zakladnicah kraljeve hiše in jih izročil v roko svojih služabnikov. Kralj Asá pa jih je poslal k Ben Hadádu, Tabrimónovemu sinu, Hezjónovemu sinu, kralju Sirije, ki je prebival pri Damasku, rekoč:
Ouinge Tokosra Asa el eis silver ac gold nukewa ma lula in Tempul ac in lohm sin tokosra, ac supwala kutu sin mwet kol lal in us som nu Damascus nu yorol Tokosra Benhadad lun Syria, wen natul Tabrimmon, wen natul Hezion, wi kas inge:
19 »Zaveza je med menoj in teboj in med mojim očetom in tvojim očetom. Glej, k tebi sem poslal dar iz srebra in zlata. Pridi in prelomi svojo zavezo z Izraelovim kraljem Bašájem, da bo lahko odšel od mene.«
“Lela in oasr kupasr na ku inmasrlok kom, in oana akupasri inmasrlon papa tumuk ac papa tomom. Eis silver ac gold ingan mwe lung luk nu sum. Inge kunausla kupasr lom nu sel Tokosra Baasha lun Israel, tuh elan folokunla mwet mweun lal liki acn sik.”
20 Tako je Ben Hadád prisluhnil kralju Asáju in poslal poveljnike vojsk, ki jih je imel, zoper Izraelova mesta in udaril Ijón, Dan, Abél Bet Maáho in ves Kinéret, z vso Neftálijevo deželo.
Tokosra Benhadad el insese nu ke enenu lal Asa, ac supwala mwet kol fulat lun mwet mweun, ac un mwet mweun lalos, in som mweuni siti lun Israel. Elos sruokya acn Ijon, acn Dan, acn Abel Beth Maacah, acn apkuran nu ke Meoa Galilee, ac acn Naphtali nufon.
21 Pripetilo se je, ko je Bašá slišal o tem, da je prenehal z gradnjo Rame in prebival v Tirci.
Ke Tokosra Baasha el lohng ke ma sikyak inge, el tila poti acn Ramah, ac el som nu Tirzah.
22 Potem je kralj Asá po vsej Judeji naredil razglas. Nihče ni bil izvzet. Vzeli so kamne iz Rame in les, s katerim je Bašá gradil in kralj Asá je z njim gradil Gebo Benjamin in Micpo.
Na Tokosra Asa el supwalik sap ku nu in acn Judah nufon tuh mwet nukewa in kasru ac tella nufon eot ac sak ma Baasha el orekmakin in sang kuhlasak acn Ramah — wangin mwet ac tia wi. Asa el sang ma inge in kuhlasak acn Mizpah ac acn Geba. Geba pa sie siti in acn lun Benjamin.
23 Preostala izmed vseh Asájevih dejanj in vsa njegova moč in vse, kar je storil in mesta, ki jih je zgradil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? Kljub temu je bil v času svoje visoke starosti bolan na svojih stopalih.
Ma nukewa saya ma Tokosra Asa el orala, orekma pulaik lal ac siti srisrik ma el kuhlasak, ma inge nukewa simla oasr in [Sramsram Matu Ke Tokosra Lun Judah]. Tusruktu ke el matuoh, el sukapasla ke sie mas su sikyak ke nial.
24 Asá je zaspal s svojimi očeti in s svojimi očeti je bil pokopan v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Józafat.
Asa el misa ac pukpuki inkulyuk lun tokosra in Siti sel David, ac Jehoshaphat, wen natul, el aolul in tokosra.
25 Jerobeámov sin Nadáb je začel kraljevati nad Izraelom v drugem letu Judovega kralja Asája in nad Izraelom je kraljeval dve leti.
In yac akluo ke pacl in leum lal Tokosra Asa in acn Judah, Nadab, wen natul Tokosra Jeroboam, el tokosrala lun Israel, ac el leum ke yac luo.
26 Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po poti svojega očeta in v njegovem grehu, s katerim je Izraela primoral, da greši.
Nadab el orekma koluk lain LEUM GOD, ac kolla pac mwet Israel in oru ma koluk, oana papa tumal el oru meet lukel.
27 Zoper njega se je zarotil Ahíjev sin Bašá iz Isahárjeve hiše in Bašá ga ja udaril pri Gibetónu, ki pripada Filistejcem, kajti Nadáb in ves Izrael sta oblegala Gibetón.
Baasha, wen natul Ahijah in sruf lal Issachar, el pwapa sulal lainul Nadab, ac unilya ke Nadab ac mwet mweun lal elos kuhlusya ac akola in mweuni siti Gibbethon in acn Philistia.
28 Celo v tretjem letu Judovega kralja Asája ga je Bašá ubil in zakraljeval namesto njega.
Ma inge sikyak ke yac aktolu in yac in leum lal Tokosra Asa lun Judah. Ouinge Baasha el aolulla Nadab in tokosra lun Israel.
29 Pripetilo se je, ko je zakraljeval, da je udaril vso Jerobeámovo hišo. Jerobeámu ni pustil nikogar, ki diha, dokler ga ni pokončal, glede na Gospodovo izjavo, ki jo je govoril po svojem služabniku, Šilčanu Ahíju,
In pacl se na el tokosrala el mutawauk in onela mwet nukewa in sou lal Jeroboam. In oana ma LEUM GOD El tuh fahk nu sin mwet kulansap lal, Ahijah mwet palu Shiloh, mwet nukewa in sou lal Jeroboam anwuki, ac tiana sie lula.
30 zaradi Jerobeámovih grehov, ki jih je ta zagrešil in ki so Izraela pripravili grešiti s svojim izzivanjem, s katerim so Gospoda, Izraelovega Boga, izzivali do jeze.
Sikyak ouinge mweyen Jeroboam el tuh purakak kasrkusrak lun LEUM GOD lun Israel ke ma koluk el orala, ac ke ma koluk ma el kolla mwet Israel in oru.
31 Torej preostala izmed Nadábovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?
Ma saya nukewa ma Nadab el orala, simla oasr in [Sramsram Matu Ke Tokosra Lun Israel].
32 Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem je bila vse njune dni vojna.
Tokosra Asa lun Judah ac Tokosra Baasha lun Israel eltal amweuni sie sin sie ke lusen na pacl eltal tokosra.
33 V tretjem letu Judovega kralja Asája je nad Izraelom v Tirci začel kraljevati Ahíjev sin Bašá, štiriindvajset let.
In yac aktolu ke pacl in leum lal Tokosra Asa lun Judah, Baasha, wen natul Ahijah, el tokosrala lun Israel nufon, ac el leum in Tirzah ke yac longoul akosr.
34 Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po Jerobeámovi poti in v njegovem grehu, s katerim je Izraela primoral, da greši.
El oru ma koluk lain LEUM GOD, ac kolla mwet Israel in oru pac ma koluk, in oana ke Tokosra Jeroboam el oru meet lukel.
