< 1 Kroniška 29 >
1 Nadalje je kralj David vsej skupnosti rekel: »Moj sin Salomon, ki ga je izbral sam Bog, je še mlad in nežen, delo pa je veliko, kajti palača ni za človeka, temveč za Gospoda Boga.
David manghai loh hlangping boeih taengah, “Ka ca Solomon pakhat bueng he Pathen loh amah ham a coelh. Camoe tih mongkawt cakhaw a bitat tah len. Rhalmah im he hlang ham pawt tih Pathen BOEIPA ham ni.
2 Sedaj sem z vso svojo močjo pripravil za hišo svojega Boga zlata za stvari, narejene iz zlata, srebra za stvari iz srebra, brona za stvari iz brona, železa za stvari iz železa, lesa za stvari iz lesa, oniksove kamne in kamne za vdelavo, lesketajoče kamne iz različnih barv in vse vrste dragocenih kamnov in marmornih kamnov v obilju.
Te dongah ka Pathen im ham he ka thadueng cungkuem neh ka sikim coeng. Sui dongkah ham sui, cak dongkah ham cak, rhohum dongkah ham rhohum, thi dongkah ham thi, thing ham khaw thing, oitha lungto neh saboi lung dongkah caesoel khaw, rhaekva khaw, lung vang boeih neh lungrhat lung khaw cungkuem coeng.
3 Povrh vsega, ker sem svojo naklonjenost naravnal k hiši svojega Boga, sem dal od svojih lastnih dobrin, od zlata in srebra, ki sem ga dal k hiši svojega Boga, poleg vsega, kar sem pripravil za sveto hišo;
Te phoeiah ka Pathen im ham tah ka moeihoeih pueng. Kamah taengah aka om sui neh cak lungthen pataeng ka Pathen im ham a pueh a la ka paek coeng. Hmuencim im ham tah a cungkuem dongah ka sikim coeng.
4 celó tri tisoč talentov zlata, od zlata iz Ofírja in sedem tisoč talentov prečiščenega srebra, da se z njim prekrije stene hiš.
Ophir sui te sui talent thawng thum, im pangbueng ah bol ham cak a ciil te talent thawng rhih lo.
5 Zlata za stvari iz zlata, srebra za stvari iz srebra in za vsako vrsto dela storjenega z rokodelčevimi rokami. In kdo bo potem ta dan voljan uméstiti svojo službo Gospodu?«
Sui ham tah sui khaw, cak ham atah cak khaw, kutthai kut dongkah bitat cungkuem ham khaw om coeng. Te dongah BOEIPA ham tah hnin at khaw a kut cum sak ham aka puhlu te unim?” a ti.
6 Potem so vodje očetov in princev iz Izraelovega rodu in poveljniki nad tisočimi in nad stotimi, z voditelji kraljevega dela, prostovoljno darovali
Te vaengah a napa mangpa rhoek, Israel koca kah mangpa rhoek, thawngkhat neh yakhat mangpa rhoek, manghai bitat dongkah mangpa rhoek loh a puhlu uh.
7 in dali za službo Božje hiše od zlata pet tisoč talentov in deset tisoč darejkov, od srebra deset tisoč talentov, od brona osemnajst tisoč talentov in sto tisoč talentov železa.
Pathen im kah thothuengnah hamla sui talent thawng nga, suitangka thawngrha, cak talent thawng rha, rhohum talent thawngrha phoeiah thawng rhet, thi talent thawng yakhat a paek uh.
8 Tisti, pri katerih so bili najdeni dragoceni kamni, so jih dali v zakladnico Gospodove hiše po roki Geršónca Jehiéla.
Amah taengah a hmuh lungto te khaw Gershon Jehiel kut ah BOEIPA im kah thakvoh ham a paek uh.
9 Potem se je ljudstvo veselilo, za to, kar so voljno darovali, ker so s popolnim srcem voljno darovali Gospodu. Tudi kralj David se je veselil z veliko radostjo.
BOEIPA te lungbuei neh rhuemtuet la a puhlu uh dongah a puhlu uh soah pilnam a kohoe tih David manghai khaw kohoenah a len neh a kohoe.
10 Zato je David blagoslovil Gospoda pred vso skupnostjo in David je rekel: »Blagoslovljen bodi ti, Gospod, Bog Izraela, našega očeta, na veke vekov.
David loh BOEIPA te hlangping boeih kah mikhmuh ah a uem. Te vaengah David loh, “Kaimih napa Israel kah Pathen BOEIPA tah khosuen lamloh kumhal duela na yoethen pai.
11 Tvoja, oh Gospod, je veličina, oblast, slava, zmaga in veličastvo, kajti vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je kraljestvo, oh Gospod in ti si kakor glava povišan nad vse.
Lennah neh thayung thamal khaw, boeimang neh a yoeyah mueithennah khaw BOEIPA namah kah ni. Vaan ah khaw diklai ah khaw a cungkuem he namah kah ni. Ram neh a cungkuem soah kaw a lu la aka phuei khaw BOEIPA ni.
12 Bogastvo in čast, oboje prihaja od tebe in ti kraljuješ nad vsem in v tvoji roki je oblast in moč in v tvoji roki je to, da narediš veliko in da daš moč vsem.
Khuehtawn neh thangpomnah he na mikhmuh lamkah ni. A cungkuem soah aka taemrhai khaw namah ni. Na kut dongah thadueng neh thayung thamal om tih pantai sak ham neh a cungkuem taengah talong ham khaw na kut dongah om.
13 Zdaj torej, naš Bog, se ti zahvaljujemo in hvalimo tvoje veličastno ime.
Kaimih kah Pathen aw, namah te kan uem uh coeng tih na boeimang ming te ka thangthen uh.
14 Toda kdo sem jaz in kaj je moje ljudstvo, da bi bili zmožni darovati tako voljno na takšen način? Kajti vse stvari prihajajo od tebe in od tvojega lastnega smo dali tebi.
“Tedae he tla puhlu ham neh thadueng khawk ham khaw kai he unim, ka pilnam khaw unim? A cungkuem he namah lamkah dongah ni na kut lamkah te namah taengah kam paek uh.
15 Kajti mi smo tujci pred teboj in začasni prebivalci, kakor so bili vsi naši očetje. Naši dnevi na zemlji so kakor senca in nobenega ni, ki bi ostal.
Kaimih khaw a pa rhoek boeih bangla na mikhmuh ah yinlai neh lampah la ka om uh. Kaimih kah khohnin he diklai ah khokhawn bangla om tih ngaiuepnah om pawh.
16 Oh Gospod, naš Bog, vsa ta zaloga, ki smo jo pripravili, da ti zgradimo hišo za tvoje sveto ime, prihaja iz tvoje roke in vse je tvoje.
Kaimih kah Pathen YAHWEH aw, hlangping boeih he na ming cim ham na im te sak ham ka tawn uh coeng. He namah kut lamkah dongah a cungkuem he namah kah ni.
17 Tudi jaz vem, moj Bog, da ti preizkušaš srce in imaš veselje v iskrenosti. Kar se mene tiče, sem v iskrenosti svojega srca voljno daroval vse te stvari in sedaj sem z radostjo videl tvoje ljudstvo, ki je tukaj prisotno, da ti voljno daruje.
Kai kah Pathen namah loh thinko na loepdak tih a vanatnah na ngaingaih te ka ming. Kai loh ka thinko dueng neh a cungkuem he ka puhlu coeng. Te dongah na pilnam loh pahoi a hmuh tih namah taengah a puhlu ham kohoenah neh ka hmuh coeng.
18 Oh Gospod, Bog Abrahama, Izaka in Izraela, naših očetov, varuj to na veke v zamisli misli srca svojega ljudstva in si pripravi njihovo srce.
Kaimih napa Abraham, Isaak neh Israel kah Pathen BOEIPA aw, na pilnam kah thinko kopoek dongkah benbonah bangla kumhal duela he tlam he ngaithuen lamtah namah taengah amih kah thinko te cikngae saeh.
19 Mojemu sinu Salomonu daj popolno srce, da varuje tvoje zapovedi, tvoja pričevanja in tvoje zakone in da stori vse te stvari in da zgradi palačo, za katero sem naredil preskrbo.«
Ka capa Solomon te a rhuemtuet la thinko pae lamtah na olpaek neh na olphong khaw, na oltlueh khaw, a cungkuem saii ham khaw, rhalmah im ka hmoel te a sak ham khaw ngaithuen saeh,” a ti.
20 David je vsej skupnosti rekel: »Sedaj blagoslovite Gospoda, svojega Boga.« In vsa skupnost je blagoslovila Gospoda, Boga svojih očetov, sklonila svoje glave in oboževala Gospoda in kralja.
Te phoeiah David loh hlangping boeih te, “Nangmih kah Pathen BOEIPA te uem uh laeh,” a ti nah. Te dongah hlangping boeih loh a napa rhoek kah Pathen BOEIPA te a uem uh tih buluk uh. Te phoeiah BOEIPA taeng neh manghai taengah bakop uh.
21 Žrtvovali so klavne daritve Gospodu in darovali so žgalne daritve Gospodu naslednji dan po tem dnevu, celó tisoč bikcev, tisoč ovnov in tisoč jagnjet, z njihovimi pitnimi daritvami in v obilju klavnih daritev za ves Izrael.
BOEIPA taengah hmueih a nawn uh tih te khohnin kah a vuen ah vaito thawngkhat, tutal thawngkhat, tuca thawngkhat, a tuisi neh a hmueih te khaw Israel pum ham a cungkuem la BOEIPA taengah hmueihhlutnah a khuen uh.
22 Z velikim veseljem so na ta dan jedli in pili pred Gospodom. Kralja Salomona, Davidovega sina, so drugič postavili za kralja, ga mazilili Gospodu za glavnega voditelja, Cadóka pa za duhovnika.
Te khohnin ah tah BOEIPA mikhmuh ah kohoenah a len neh a caak uh tih a ok uh. Te phoeiah David capa Solomon te a pabae la a manghai sak uh tih BOEIPA mikhmuh ah rhaengsang la, Zadok te khosoih la a koelh uh.
23 Potem se je Salomon usedel na Gospodov prestol kakor kralj namesto svojega očeta Davida in uspeval in ves Izrael ga je ubogal.
Solomon te a napa David yueng manghai la BOEIPA ngolkhoel dongah a ngol van neh thaihtak tih Israel pum loh anih ol te a ngai uh.
24 Vsi princi in mogočni možje in tudi vsi sinovi kralja Davida so se podredili kralju Salomonu.
Mangpa neh hlangrhalh boeih, David kah manghai koca boeih long khaw manghai Solomon hmuiah kut a duen uh.
25 Gospod je silno poveličal Salomona v očeh vsega Izraela in mu podelil takšno kraljevo veličastvo, kakršno ni bilo v Izraelu na nobenem kralju pred njim.
BOEIPA loh Solomon te Israel pum kah mikhmuh ah a so la a pantai sak tih anih soah ram kah mueithennah te a paek. Te bang te anih hmai kah Israel manghai boeih soah a om moenih.
26 Tako je Jesejev sin David kraljeval nad vsem Izraelom.
Jesse capa David he Israel boeih soah manghai.
27 Časa, ko je kraljeval nad Izraelom, je bilo štirideset let. Sedem let je kraljeval v Hebrónu, triintrideset let pa je kraljeval v Jeruzalemu.
Israel soah a manghai tue te kum sawmli lo. Hebron ah kum rhih manghai tih Jerusalem ah sawmthum kum thum manghai.
28 Umrl je v dobri visoki starosti, izpolnjen z dnevi, bogastvi in častjo. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Salomon.
Khohnin loh khuehtawn neh thangpomnah neh ngaikhuek la sampok then ah duek. Te phoeiah a capa Solomon te anih yueng la manghai.
29 Torej dejanja kralja Davida, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi vidca Samuela, v knjigi preroka Natána in v knjigi vidca Gada,
Manghai David kah lamhnuk lamhma ol khaw khohmu Samuel kah olka dongah khaw, tonghma Nathan kah olka dongah khaw, khohmu Gad kah olka dongah khaw a daek uh ne.
30 z vsem njegovim vladanjem in njegovo močjo in časi, ki so prešli nad njim in nad Izraelom in nad vsemi kraljestvi dežel.
A ram pum neh a thayung thamal khaw, a tue vaengah anih kaep neh Israel kaep ah, khohmuen ram pum ah a paan uh te khaw a daek.