Psalmi 69
1 Pomozi mi, Bože, jer doðe voda do duše.
Reši me, oh Bog, kajti vode vstopajo v mojo dušo.
2 Propadam u dubokom glibu, gdje nema dna; tonem vodi u dubine, i vali me zatrpavaju.
Tonem v globoko blato, kjer ni stojišča. Prišel sem v globoke vode, kjer me preplavljajo poplave.
3 Iznemogoh vièuæi, promuèe mi grlo, pobijelješe mi oèi pogledajuæi Boga.
Naveličan sem svojega joka, moje grlo je suho, moje oči pešajo, ko čakam na svojega Boga.
4 Onijeh koji mrze na me ni za što ima više nego kose na glavi mojoj; osiliše koji hoæe da me pogube, lažljivi neprijatelji moji. Što nijesam otimao, valja da vratim.
Tistih, ki me sovražijo brez razloga, je več kakor las moje glave. Tisti, ki me hočejo uničiti, so moji krivični sovražniki, mogočni so. Potem sem povrnil to, česar nisem vzel.
5 Bože! ti znaš je li u meni bezumlje, i krivice moje nijesu sakrivene od tebe.
Oh Bog, ti poznaš mojo nespametnost in moji grehi niso skriti pred teboj.
6 Nemoj da se postide u meni koji se uzdaju u tebe, Gospode, Gospode nad vojskama! Nemoj da se posrame u meni koji traže tebe, Bože Izrailjev!
Naj tisti, ki čakajo nate, oh Gospod Bog nad bojevniki, ne bodo osramočeni zaradi mene. Naj tisti, ki te iščejo, ne bodo zbegani zaradi mene, oh Izraelov Bog.
7 Jer tebe radi podnosim rug, i sramota popade lice moje.
Ker zaradi tebe prenašam grajo, je moj obraz pokrila sramota.
8 Tuðin postadoh braæi svojoj, i neznan sinovima matere svoje.
Postal sem tujec svojim bratom in neznanec otrokom svoje matere.
9 Jer revnost za kuæu tvoju jede me i ruženja onijeh koji tebe ruže padaju na me.
Kajti gorečnost za tvojo hišo me je použila in graje teh, ki so te grajali, so padle name.
10 Plaèem, postim se dušom svojom, i to mi se prima za zlo;
Ko sem jokal in svojo dušo karal s postom, je bilo to za mojo grajo.
11 Mjesto haljine oblaèim vreæu, i bivam im prièa.
Tudi vrečevino sem si naredil za svojo obleko in postal sem jim v pregovor.
12 O meni se razgovaraju sjedeæi na vratima, pijuæi vino pjevaju me.
Tisti, ki sedijo v velikih vratih, govorijo zoper mene in bil sem pesem pijancem.
13 A ja se molim tebi, Gospode; vrijeme je da se smiluješ, Bože; po velikoj milosti svojoj usliši me, jer je istinito spasenje tvoje.
Toda, kar se mene tiče, je moja molitev k tebi, oh Gospod, ob sprejemljivem času. Oh Bog, v množici svojih usmiljenj me usliši, v resnici tvoje rešitve duše.
14 Izvadi me iz gliba, da ne propadnem; da se izbavim od nenavidnika i iz duboke vode;
Osvobodi me iz blata in ne pusti me utoniti. Naj bom osvobojen pred temi, ki me sovražijo in ven iz velikih vodá.
15 Da me ne uzme voda na maticu, da me ne proždre puèina, i da ne sklopi jama nada mnom ždrijela svojega.
Naj me ne preplavi voda niti naj me ne požre globina in jama naj ne zapre svojih ust nad menoj.
16 Usliši me, Gospode, jer je blagost tvoja milosrdna, po velikoj dobroti svojoj pogledaj me.
Usliši me, oh Gospod, kajti tvoja ljubeča skrbnost je dobra. Obrni se k meni glede na množino svojih nežnih usmiljenj.
17 Nemoj odvratiti lica svojega od sluge svojega; jer me je tuga; pohitaj, usliši me.
Svojega obraza ne skrij pred svojim služabnikom, kajti v stiski sem. Naglo me usliši.
18 Približi se duši mojoj, izbavi je; nasuprot neprijateljima mojim izbavi me.
Približaj se moji duši in odkupi jo. Osvobodi me zaradi mojih sovražnikov.
19 Ti znaš pod kakvim sam rugom, stidom i sramotom; pred tobom su svi neprijatelji moji.
Spoznal si mojo grajo in mojo sramoto ter mojo nečast. Moji nasprotniki so vsi pred teboj.
20 Sramota satr srce moje, iznemogoh; èekam hoæe li se kome sažaliti, ali nema nikoga; hoæe li me ko potješiti, ali ne nalazim.
Graja je zlomila moje srce in poln sem potrtosti. Pričakoval sem kakega, da se usmili, toda ni bilo nobenega; in tolažnikov, toda nisem našel nobenega.
21 Daju mi žuè da jedem, i u žeði mojoj poje me octom.
Za jed so mi dali tudi žolč in v moji žeji so mi dali piti kis.
22 Trpeza njihova neka im bude mreža i zamka, to neka im bude plata.
Njihova miza naj pred njimi postane zanka, in to, kar naj bi bilo za njihovo blaginjo, naj postane past.
23 Neka im potamne oèi njihove, da ne vide, i njihove bedre raslabi zasvagda.
Naj njihove oči otemnijo, da ne vidijo in njihovim ledjem stôri, da se nenehno tresejo.
24 Izlij na njih jarost svoju, i plamen gnjeva tvojega neka ih obuzme!
Nanje izlij svoje ogorčenje in naj jih zgrabi tvoja srdita jeza.
25 Stan njihov neka opusti, i u njihovijem šatorima neka ne bude nikoga da živi.
Naj bo njihovo prebivališče zapuščeno in naj nihče ne prebiva v njihovih šotorih.
26 Jer koga si ti porazio, oni gone, i umnožavaju jade onima koje si ti ranio.
Kajti preganjajo tistega, ki si ga ti udaril in govorijo v žalost tistih, ki si jih ranil.
27 Meæi na njih krivicu za krivicom, da ne doðu do pravde tvoje.
Njihovi krivičnosti dodaj krivičnost, in naj ne pridejo v tvojo pravičnost.
28 Neka se izbrišu iz knjige živijeh, i s pravednicima nek ne budu zapisani.
Naj bodo izbrisani iz knjige življenja in ne bodo zapisani s pravičnimi.
29 A ja sam ništ i bolan; pomoæ tvoja, Bože, nek me zakloni.
Toda jaz sem ubog in žalosten. Naj me tvoja rešitev duše, oh Bog, postavi visoko gor.
30 Slaviæu ime Božije u pjesmi, velièaæu ga u hvali.
S pesmijo bom hvalil Božje ime in ga poveličeval z zahvaljevanjem.
31 To je Bogu milije od vola, od teleta s rogovima i s papcima.
To bo tudi bolj ugajalo Gospodu kakor vol ali bikec, ki ima roge in kopita.
32 Vidjeæe ništi i radovaæe se. Koji tražite Boga, oživjeæe srce vaše.
Ponižni bo to videl in bil vesel in vaše srce, ki išče Boga, bo živelo.
33 Jer Bog èuje uboge, i sužanja svojih ne ogluša se.
Kajti Gospod posluša uboge in ne prezira svojih jetnikov.
34 Neka ga hvale nebesa i zemlja, mora i sve što se u njima mièe!
Naj ga hvalita nebo in zemlja, morja in vsaka stvar, ki se giblje v njih.
35 Jer æe Bog spasti Sion, sazidaæe gradove Judine; i ljudi æe se ondje naseliti i naslijediæe ga.
Kajti Bog bo rešil Sion in pozidal Judova mesta, da bodo lahko tam prebivali in to imeli v posesti.
36 I natražje æe se sluga njegovijeh utvrditi u njemu, i koji ljube ime njegovo nastavaæe na njemu.
Tudi seme njegovih služabnikov bo to podedovalo in tisti, ki ljubijo njegovo ime, bodo prebivali v njih.
