Poslovice 21
1 Srce je carevo u ruci Gospodu kao potoci vodeni; kuda god hoæe, savija ga.
Kraljevo srce je v Gospodovi roki, kakor vodne reke, obrača ga kamor hoče.
2 Svaki se put èovjeku èini prav, ali Gospod ispituje srca.
Vsaka človekova pot je pravilna v njegovih lastnih očeh, toda Gospod preudarja srca.
3 Da se èini pravda i sud, milije je Gospodu nego žrtva.
Izvajati pravičnost in sodbo je Gospodu bolj sprejemljivo kakor klavna daritev.
4 Ponosite oèi i naduto srce i oranje bezbožnièko grijeh je.
Vzvišen pogled in ponosno srce in oranje zlobnih je greh.
5 Misli vrijedna èovjeka donose obilje, a svakoga nagla siromaštvo.
Misli marljivega se nagibajo samo k obilju, toda od vsakega, ki je nagel, samo za pomanjkanje.
6 Blago sabrano jezikom lažljivijem taština je koja prolazi meðu one koji traže smrt.
Pridobivanje zakladov z lažnivim jezikom je ničevost, premetavana sem ter tja, od tistih, ki iščejo smrt.
7 Grabež bezbožnijeh odnijeæe ih, jer ne htješe èiniti što je pravo.
Ropanje zlobnih jih bo uničilo, ker so odklonili izvrševati sodbo.
8 Èiji je put kriv, on je tuð; a ko je èist, njegovo je djelo pravo.
Človekova pot je kljubovalna in nenavadna, toda glede čistega, njegovo delo je pravilno.
9 Bolje je sjedjeti u uglu od krova nego sa ženom svadljivom u kuæi zajednièkoj.
Bolje je prebivati v kotu hišne strehe kakor s prepirljivo žensko v prostrani hiši.
10 Duša bezbožnikova želi zlo, ni prijatelj njegov ne nalazi milosti u njega.
Duša zlobnega želi zlo; njegov sosed v njegovih očeh ne najde naklonjenosti.
11 Kad potsmjevaè biva karan, ludi mudra; i kad se mudri pouèava, prima znanje.
Kadar je posmehljivec kaznovan, preprosti postane moder in kadar je moder poučen, prejema znanje.
12 Uèi se pravednik od kuæe bezbožnikove, kad se bezbožnici obaraju u zlo.
Pravičen človek modro preudarja hišo zlobnega, toda Bog ruši zlobne zaradi njihove zlobnosti.
13 Ko zatiskuje uho svoje od vike ubogoga, vikaæe i sam, ali neæe biti uslišen.
Kdorkoli maši svoja ušesa ob joku ubogega, bo tudi sam jokal, toda ne bo uslišan.
14 Dar u tajnosti utišava gnjev, i poklon u njedrima žestoku srdnju.
Darilo na skrivnem pomirja jezo, nagrada v naročje pa močan bes.
15 Radost je pravedniku èiniti što je pravo, a strah onima koji èine bezakonje.
Pravičnim je veselje izvrševati sodbo, toda uničenje bo za delavce krivičnosti.
16 Èovjek koji zaðe s puta mudrosti poèinuæe u zboru mrtvijeh.
Človek, ki tava izven poti razumevanja, bo ostal v skupnosti mrtvih.
17 Ko ljubi veselje, biæe siromah; ko ljubi vino i ulje, neæe se obogatiti.
Kdor ljubi užitek, bo revež, kdor ljubi vino in olje, ne bo bogat.
18 Otkup za pravednike biæe bezbožnik i za dobre bezakonik.
Zlobni bo odkupnina za pravičnega in prestopnik za poštenega.
19 Bolje je živjeti u zemlji pustoj nego sa ženom svadljivom i gnjevljivom.
Bolje je prebivati v divjini kakor s prepirljivo in jezno žensko.
20 Dragocjeno je blago i ulje u stanu mudroga, a èovjek bezuman proždire ga.
Je zaželen zaklad in olje v prebivališču modrega, toda nespameten človek ga zapravlja.
21 Ko ide za pravdom i milošæu, naæi æe život, pravdu i slavu.
Kdor si prizadeva za pravičnostjo in usmiljenjem, najde življenje, pravičnost in čast.
22 U grad jakih ulazi mudri, i obara silu u koju se uzdaju.
Moder človek zmanjšuje mesto mogočnega in podira moč zaupanja iz tega.
23 Ko èuva usta svoja i jezik svoj, èuva dušu svoju od nevolja.
Kdorkoli zadržuje svoja usta in svoj jezik, svojo dušo zadržuje pred težavami.
24 Ponositom i obijesnom ime je potsmjevaè, koji sve radi bijesno i oholo.
Ponosen in ošaben posmehljivec je njegovo ime, kdor ravna v ponosnem besu.
25 Ljenivca ubija želja, jer ruke njegove neæe da rade;
Želja lenega, ga ubija, kajti njegove roke odklanjajo delati.
26 Svaki dan želi; a pravednik daje i ne štedi.
On lakomno hlepi čez ves dan, toda pravični daje in ne skopari.
27 Žrtva je bezbožnièka gad, akamoli kad je prinose u grijehu?
Klavna daritev zlobnega je ogabnost, koliko bolj, ko to prinaša z zlobnim umom?
28 Lažni svjedok poginuæe, a èovjek koji sluša, govoriæe svagda.
Kriva priča bo propadla, toda človek, ki posluša, nenehno govori.
29 Bezbožnik je bezobrazan, a pravednik udešava svoje pute.
Zloben človek otrdi svoj obraz, toda kar se tiče poštenega, on uravnava svojo pot.
30 Nema mudrosti ni razuma ni savjeta nasuprot Bogu.
Ne obstaja niti modrost niti razumevanje niti namera zoper Gospoda.
31 Konj se oprema za dan boja, ali je u Gospoda spasenje.
Konj je pripravljen za dan bitke, toda rešitev je od Gospoda.
