< Poslovice 2 >
1 Sine moj, ako primiš rijeèi moje, i zapovijesti moje sahraniš kod sebe,
Moj sin, če boš sprejel moje besede in moje zapovedi skril s seboj,
2 Da pazi uho tvoje na mudrost, i prigneš srce svoje k razumu,
tako da boš svoje uho nagnil k modrosti in svoje srce usmeril k razumevanju;
3 Ako prizoveš mudrost, i k razumu podigneš glas svoj,
da, če kličeš za spoznanjem in svoj glas dvigaš za razumevanjem,
4 Ako ga ustražiš kao srebro, i kao sakriveno blago ako dobro ustražiš;
če jo iščeš kakor srebro in preiskuješ za njo kakor za skritimi zakladi,
5 Tada æeš razumjeti strah Gospodnji, i poznanje Božije naæi æeš.
potem boš razumel Gospodov strah in našel spoznanje Boga.
6 Jer Gospod daje mudrost, iz njegovijeh usta dolazi znanje i razum.
Kajti Gospod daje modrost. Iz njegovih ust prihajata spoznanje in razumevanje.
7 Èuva pravima što doista jest, štit je onima koji hode u bezazlenosti,
Zdravo modrost shranjuje za pravičnega, on je majhen ščit tem, ki hodijo pošteno.
8 Da bi se držali staza pravijeh, a on èuva put svetaca svojih.
Čuva steze sodbe in varuje pot svojih svetih.
9 Tada æeš razumjeti pravdu i sud i što je pravo, i svaki dobri put.
Potem boš razumel pravičnost, sodbo in nepristranskost, da, vsako dobro stezo.
10 Kad doðe mudrost u srce tvoje, i znanje omili duši tvojoj,
Kadar v tvoje srce vstopa modrost in je spoznanje prijetno tvoji duši,
11 Pomnjivost æe paziti na te, razum æe te èuvati,
te bo varovala preudarnost, razumevanje te bo ohranilo,
12 Izbavljajuæi te od zla puta, od ljudi koji govore opake stvari,
da te osvobodi pred potjo zlega človeka. Pred človekom, ki govori kljubovalne stvari,
13 Koji ostavljaju prave pute da idu putovima mraènijem,
ki zapušča steze poštenosti, da hodi po poteh teme,
14 Koji se raduju zlo èineæi, i igraju u zlijem opaèinama;
ki se veseli, da počne zlo in se razveseljuje v kljubovalnosti zlobnih,
15 Kojih su putovi krivi, i sami su opaki na stazama svojim;
katerega poti so sprijene, oni pa kljubujejo na svojih stezah.
16 Izbavljajuæi te od žene tuðe, od tuðinke, koja laska svojim rijeèima,
Da te osvobodi pred tujo žensko, celó pred tujko, ki laska s svojimi besedami,
17 Koja ostavlja voða mladosti svoje, i zaboravlja zavjet Boga svojega.
ki se odpoveduje vodniku svoje mladosti in pozablja zavezo svojega Boga.
18 Jer k smrti vodi dom njezin, i k mrtvima staze njezine.
Kajti njena hiša se nagiba k smrti in njene steze k mrtvim.
19 Ko god uðe k njoj ne vraæa se, niti izlazi na put životni.
Nihče, ki gre k njej, se ne vrne ponovno niti se ne oprime stezá življenja.
20 Zato hodi putem dobrijeh, i drži se staza pravednièkih.
Da boš lahko hodil po poti dobrih ljudi in se držal stezá pravičnih.
21 Jer æe pravednici nastavati na zemlji, i bezazleni æe ostati na njoj.
Kajti iskreni bodo prebivali v deželi in popolni bodo preostali v njej.
22 A bezbožni æe se istrijebiti sa zemlje, i bezakonici æe se išèupati iz nje.
Toda zlobni bodo iztrebljeni z zemlje in prestopniki bodo izkoreninjeni iz nje.