Poslovice 13
1 Mudar sin sluša nastavu oca svojega; a potsmjevaè ne sluša ukora.
Moder sin posluša poučevanje svojega očeta, toda posmehljivec ne posluša oštevanja.
2 Od ploda usta svojih svaki æe jesti dobro, a duša nevaljalijeh ljudi nasilje.
Človek bo jedel dobro po sadu svojih ust, toda duša prestopnikov bo jedla nasilje.
3 Ko èuva usta svoja, èuva svoju dušu; ko razvaljuje usne, propada.
Kdor varuje svoja usta, varuje svoje življenje, toda kdor široko odpira svoje ustnice, bo imel uničenje.
4 Željna je duša ljenivèeva, ali nema ništa; a duša vrijednijeh ljudi obogatiæe se.
Lenuhova duša želi, pa nima ničesar, toda duša marljivega bo postala obilna.
5 Na lažnu rijeè mrzi pravednik; a bezbožnik se mrazi i sramoti.
Pravičen človek sovraži laganje, toda zloben človek je gnusen in prihaja v sramoto.
6 Pravda èuva onoga koji hodi bezazleno; a bezbožnost obara grješnika.
Pravičnost varuje tistega, ki je na poti iskren, toda zlobnost ruši grešnika.
7 Ima ko se gradi bogat a nema ništa, i ko se gradi siromah a ima veliko blago.
Tam je, ki se dela bogatega, vendar nima ničesar, tam je, ki se dela ubogega, vendar ima velika bogastva.
8 Otkup je za život èovjeku bogatstvo njegovo, a siromah ne sluša prijetnje.
Odkupnina človekovega življenja so njegova bogastva, toda ubogi ne slišijo oštevanja.
9 Vidjelo pravednièko svijetli se, a žižak bezbožnièki ugasiæe se.
Svetloba pravičnega razveseljuje, toda svetilka zlobnega bo ugasnjena.
10 Od oholosti biva samo svaða, a koji primaju svjet, u njih je mudrost.
Samo s ponosom pride spor, toda z dobrim svetovanjem je modrost.
11 Blago koje se taštinom teèe umaljava se, a ko sabira rukom, umnožava.
Premoženje, pridobljeno z ničevostjo, bo zmanjšano, toda kdor zbira s trudom, ga bo povečal.
12 Dugo nadanje mori srce, i želja je ispunjena drvo životno.
Upanje, ki se prelaga, dela srce bolno, toda ko prihaja želja, je to drevo življenja.
13 Ko prezire rijeè sam sebi udi; a ko se boji zapovijesti, platiæe mu se.
Kdorkoli prezira besedo, bo uničen, toda kdor se boji zapovedi, bo nagrajen.
14 Nauka je mudroga izvor životni da se saèuva prugala smrtnijeh.
Postava modrega je studenec življenja, da odide od zank smrti.
15 Dobar razum daje ljubav, a put je bezakonièki hrapav.
Dobro razumevanje daje naklonjenost, toda pot prestopnikov je težka.
16 Svaki pametan èovjek radi s razumom, a bezuman raznosi bezumlje.
Vsak razsodni človek se ukvarja s spoznanjem, toda bedak izpostavlja svojo neumnost.
17 Glasnik bezbožan pada u zlo, a vjeran je poslanik lijek.
Zloben poslanec pada v vragolijo, toda zvest predstavnik je zdravje.
18 Siromaštvo i sramota doæi æe na onoga koji odbacuje nastavu; a ko èuva karanje, proslaviæe se.
Revščina in sramota bosta tistemu, ki odklanja poučevanje, toda kdor upošteva opomin, bo spoštovan.
19 Ispunjena je želja slast duši, a bezumnima je mrsko otstupiti oda zla.
Izpolnjena želja je duši sladka, toda bedakom je to ogabnost, da odidejo od zla.
20 Ko hodi s mudrima postaje mudar, a ko se druži s bezumnicima postaje gori.
Kdor hodi z modrimi ljudmi, bo moder, toda skupina bedakov bo uničena.
21 Grješnike goni zlo, a pravednicima se vraæa dobro.
Zlo preganja grešnike, toda dobro bo pravičnim poplačano.
22 Dobar èovjek ostavlja našljedstvo sinovima sinova svojih, a grješnikovo imanje èuva se pravedniku.
Dober človek zapušča dediščino otrokom svojih otrok, premoženje grešnika pa je prihranjeno za pravičnega.
23 Izobila hrane ima na njivi siromaškoj, a ima ko propada sa zle uprave.
Mnogo hrane je v oranju zemlje ubogih, toda tam je, kar je uničeno zaradi pomanjkanja sodbe.
24 Ko žali prut, mrzi na sina svojega; a ko ga ljubi, kara ga za vremena.
Kdor prizanaša svoji šibi, sovraži svojega sina, toda kdor ga ljubi, ga zgodaj kara.
25 Pravednik jede, i sita mu je duša; a trbuh bezbožnicima nema dosta.
Pravični jé do zadovoljitve svoje duše, toda trebuh zlobnega bo čutil pomanjkanje.
