Mateju 22
1 I odgovarajuæi Isus opet reèe im u prièama govoreæi:
U Yesu akavavuula kange avavaha va vatekesi na vagoyo va Vayahudi ifihwanikisio, ifingi akati,
2 Carstvo je nebesko kao èovjek car koji naèini svadbu sinu svojemu.
“Uvutwa vwa kukyanya vuhwaniine nu ntwa jumonga juno alyaling'hanisie uvutolani vwa mwanaake.
3 I posla sluge svoje da zovu zvanice na svadbu; i ne htješe doæi.
Untwa jula akavasung'ha avavombi vaake kukuvakemeela vano alyakutile kuuti viise kuvutolani, neke aveene vakakaana kuluta.
4 Opet posla druge sluge govoreæi: kažite zvanicama: evo sam objed svoj ugotovio, junci moji i hranjenici poklani su, i sve je gotovo; doðite na svadbu.
Untwa juula pe akasung'ha kange avavombi avange akavavuula akati,”Lutagha ku vano nikakutile uvutolani muvavuule kuuti, Lolagha, Niling'hanisie ifiinu fyoni ifya vutolani. Nibudile ing'hambako ni ndama sango sino sineniipe fiijo. Mwise kuvutolani.”
5 A oni ne marivši otidoše ovaj u polje svoje, a ovaj k trgovini svojoj.
Neke aveene navakavikila mwojo. vakaluta ku mbombo saave, jumonga akaluta kumughunga ghwake, ujunge akaluta kughusia ifiinu fyake.
6 A ostali uhvatiše sluge njegove, izružiše ih, i pobiše ih.
Avange vano valyakemelilue vakavakola avavombi vala vakavatova kyongo na kukuvabuda.
7 A kad to èu car onaj, razgnjevi se i poslavši vojsku svoju pogubi krvnike one, i grad njihov zapali.
Untwa jula ye apulike sino sivombike ku vavombi vaake akakalala, Akasung'ha avasikali vaake kuluta kukuvabuda avabudi vala na kunyaanya lwoni ilikaaja lyave.
8 Tada reèe slugama svojima: svadba je dakle gotova, a zvanice ne biše dostojne.
Pe akavavuula avavombi vaake akati,”Uluo lwa vutolani luling'hanisivue, neke vano nikakutile uvutolani navanoghiile kange kukwisa ku vutolani.
9 Idite dakle na raskršæa i koga god naðete, dozovite na svadbu.
Lino lutagha mu mapuulo, muvavuule avaanhu vooni vano mutang'hana navo kuuti viise ku vutolani.”
10 I izišavši sluge one na raskršæa sabraše sve koje naðoše, zle i dobre; i stolovi napuniše se gostiju.
Avavombi vala vakaluta mu masevo na mu mapuulo vakavakemeela na kukuvaleeta avaanhu vooni vano vakava vitan'ghana, navo avanofu na vahosi, Avaanhu vinga vakiisa vakamema mu nyumba ija vutolani.
11 Izišavši pak car da vidi goste ugleda ondje èovjeka neobuèena u svadbeno ruho.
Neke untwa jula ye ikwingila mu nyumba jila kuuti, alole avahesia, vaake akamwagha umuunhu jumonga naafwalile umwenda ghuno ghunoghile mu vutolani!
12 I reèe mu: prijatelju! kako si došao amo bez svadbenoga ruha? a on oæutje.
Akamposia akati,'Nyalukolo, lwandani ghwingile muno kisila kuuva nu mwenda ghuno ghunoghiile mu vutolani? Umuunhu jula akakunua ikya kujova.
13 Tada reèe car slugama: svežite mu ruke i noge, pa ga uzmite te bacite u tamu najkrajnju; ondje æe biti plaè i škrgut zuba.
Pepeno untwa jula akavavuula avavombi vaake akati,”Nkunge umuunhu uju amaghulu na mavoko muntaaghe kunji ku ng'hiisi, ukuo ililagha na kugwegwenula amiino vwimila uvuvafi uvukome vuno alinavwo.
14 Jer su mnogi zvani, ali je malo izbranijeh.
U Yesu pe akavuula akati, Vano vakemelilue, nu Nguluve kukwingila mu vutwa vwake vinga neke avasalulua vadebe.”
15 Tada otidoše fariseji i naèiniše vijeæu kako bi ga uhvatili u rijeèi.
Pambele a Vafalisayi vakavuuka pala vakaluta kupuling'hana vwimila ikiteghe ikya kunkola u Yesu mu masio ghaake.
16 I poslaše k njemu uèenike svoje s Irodovcima, te rekoše: uèitelju! znamo da si istinit, i putu Božijemu zaista uèiš, i ne mariš ni za koga, jer ne gledaš ko je ko.
Pe akasung'ha kwa Yesu avavulanisivua vaave palikimobna vavingiliili va ntwa u Herode. Avavulanisivua vala vakamposia vakati,”Ghwe Mb'ulanisi, tukagwile kuuti uve ulimuunhu ghwa kyang'haani ghuvulanisia mu vwakyang'haani sino ilonda u Nguluve. Kange naghukwoghopa nambe muunhu vwimila uvuvaha vwaake.
17 Kaži nam dakle šta misliš ti? treba li dati haraè æesaru ili ne?
Lino tuvuule, ghuvona ndaani indaghilo sa Moose sikwitikisia kusonga isongo kwa Kaisali?”
18 Razumjevši Isus lukavstvo njihovo reèe: što me kušate, licemjeri?
Neke u Yesu akakagula amasaghe ghaave amaviivi akavamula akati,”Mwe vakedusi umue kiki mukungela?
19 Pokažite mi novac haraèki. A oni donesoše mu novac.
Muhufie ihela jino mwa musonga isongo.”Vakamuletela idinali jimo.
20 I reèe im: èij je obraz ovaj i natpis?
Akavaposia akati,”Ikihwani nu vulembe fino fili mu hela iji fyani?”
21 I rekoše mu: æesarev. Tada reèe im: podajte dakle æesarevo æesaru, i Božije Bogu.
Vakamwamula vakati,”Fya Kaisali.”Pepano u Yesu akavavuula akati,”Ifya Kaisali mumpelaghe uKaisali ifya Nguluve mumpelaghe u Nguluve.”
22 I èuvši diviše se, i ostavivši ga otidoše.
Ye vapulike ulwamulo lwa Yesu vakadegha kyongo. Vakamuleka pala vakavuuka viluta.
23 Taj dan pristupiše k njemu sadukeji koji govore da nema vaskrsenija, i upitaše ga
Ikighono kilakila aVasadukayi vamonga vakaluta kwa Yesu, A Vasadukayi kye kipugha mu lwitiko lwa Kiyahudi vano viiti nakwelule ulusyukolwa vafue. Vakamposia vakati,
24 Govoreæi: uèitelju! Mojsije reèe: ako ko umre bez djece, da uzme brat njegov ženu njegovu i da podigne sjeme bratu svojemu.
Ghwe M'bulanisi, u Moose alyalembile ululaghilo kuuti nave umuunhu afwile kisila mwana, unnine anoghile kuhaala umfwile jula kuuti ampapile avaana anyakusila.
25 U nas bješe sedam braæe; i prvi oženivši se umrije, i ne imavši poroda ostavi ženu svoju bratu svojemu.
Lino kwevalyale avanamuunhu lekelalubale. Ughwa kwanda akatoola un'dala akafua kisila kuleka mwana. Ughwa vuvili akamhaala umfwile jula.
26 A tako i drugi, i treæi, tja do sedmoga.
Ghwope akafua kisila kuleka mwana Ghwoope ughwa vutatu lukavombeka vulevule kuhanga kufika ughwa lekela lubale.
27 A poslije sviju umrije i žena.
Pambele, ghwoope un'dala umfwile jula akafua.
28 O vaskrseniju dakle koga æe od sedmorice biti žena? jer je za svima bila.
Lino ikighono ikya kusyuka avaanhu vooni umfwile jula iliiva n'dala ghwani mu vala lekelalubale? Ulwakuuva vooni valyantolile.”
29 A Isus odgovarajuæi reèe im: varate se, ne znajuæi pisma ni sile Božije.
U Yesu akamula akati,”Musova, ulwakuva namukagwile aMalembe aMimike nambe ingufu sa Nguluve.
30 Jer o vaskrseniju niti æe se ženiti ni udavati; nego su kao anðeli Božiji na nebu.
Ulwakuuva avafue valaava visyuka, nakwekulaava kutoola nambe kutolua. viliiva ndavule avanyamola ava kukyanya.
31 A za vaskrsenije mrtvijeh nijeste li èitali što vam je rekao Bog govoreæi:
Neke vwimila kusyuka avafue namwimbile mu Malembe aMimike sino u Nguluve alyavavulile avakuulu viinu kuuti,
32 Ja sam Bog Avraamov, i Bog Isakov, i Bog Jakovljev? Nije Bog Bog mrtvijeh, nego živijeh.
Une neene Nguluve ghwa Abulahamu, Nguluve ghwa Isaka, Nguluve ghwa Yakovo? u Yesu akavavuula kange kuuti u Nguluve na Nguluve ghwa vafue looli Nguluve ghwa vuumi.”
33 I èuvši narod divljaše se nauci njegovoj.
Avaanhu mu mapugha ghala ye apulike imbulanisio saake vakadegha kyongo.
34 A fariseji èuvši da posrami sadukeje sabraše se zajedno.
A Vafalisayi ye vapulike kuuti u Yesu avamwile a Vasadukayi, kuhanga vakunilue ikya kujova vakakong'haana palikimo vakaluta kwa Yesu.
35 I upita jedan od njih zakonik kušajuæi ga i govoreæi:
Um'bulanisi jumonga ughwa ndaghilo sa Moose mu Vafalisayi vala akamughela u Yesu akamposia akati.
36 Uèitelju! koja je zapovijest najveæa u zakonu?
“Ghwe M'bulanisi ululaghilo luliku luno luvaha kukila indaghilo sooni?”
37 A Isus reèe mu: ljubi Gospoda Boga svojega svijem srcem svojijem, i svom dušom svojom, i svom misli svojom.
U Yesu akamwamula akati,”Umughanaghe u Mutwa u Nguluve ghwako nu mwojo ghwako, ghwoni ni ngufu saako sooni nu luhala lwako lwoni.
38 Ovo je prva i najveæa zapovijest.
Ulu lwe lulaghilo uluvaha kange lwe lwa kwanda.
39 A druga je kao i ova: ljubi bližnjega svojega kao samoga sebe.
Ululaghilo ulwa vuvili luno luling'hiine nu lwa kwanda lwe ulu, Umughanaghe unnino ndavule ghukughana juuve.
40 O ovima dvjema zapovijestima visi sav zakon i proroci.
Indaghilo sooni isa Moose ni mbulanisio isa vavili sihuma mu ndaghilo isi ivili.”
41 A kad se sabraše fariseji, upita ih Isus
A Vafalisayi ye vajiighe vakong'hanile palikimo u Yesu akavaposia akati.
42 Govoreæi: šta mislite za Hrista, èij je sin? Rekoše mu: Davidov.
Asi, mwiti kiki vwimila u Kilisite? Mwiti mwana ghwani? Vakamwamula vakati,”Mwana ghwa David.”
43 Reèe im: kako dakle David njega duhom naziva Gospodom govoreæi:
U Yesu akavaposia akati,”Nave fye lulivuo lwandani u Davidi ye alongosivue nu Mhepo ghwaNguluve ikuntambula u Kilisite Mutwa Pano iiti,
44 Reèe Gospod Gospodu mojemu: sjedi meni s desne strane, dok položim neprijatelje tvoje podnožje nogama tvojima?
'U Mutwa u Nguluve alyam'bulile u Mutwa ghwango,”Uuve nubvutavulilua palikimo nune kuhanga nikutange avaleme avalugu vaako uvateme.”'?”
45 Kad dakle David naziva njega Gospodom, kako mu je sin?
Lino nave u Davidi ikuntambula u Kilisite iiti, “Mutwa,”lwandani uKilisite iiva mwanaake?”
46 I niko mu ne mogaše odgovoriti rijeèi; niti smijaše ko od toga dana da ga zapita više.
Nakwealyale umuunhu juno akaghela kukwamula ilisio, kuhuma unsiki ughuo nalyangiile kukumposia kange.
