Propovednik 10
1 Od mrtvijeh muha usmrdi se i pokvari ulje apotekarsko, tako od malo ludosti cijena mudrosti i slavi.
Mrtve muhe lekarnarjevemu mazilu povzročijo, da od sebe širi smrdljiv vonj; tako je majhna neumnost tistemu, ki ima sloves zaradi modrosti in časti.
2 Srce je mudromu s desne strane, a ludomu je s lijeve strane.
Srce modrega človeka je pri njegovi desnici, toda bedakovo srce pri njegovi levici.
3 Bezumnik i kad ide putem, bez razuma je i kazuje svjema da je bezuman.
Da, tudi kadar kdor je bedak, hodi po poti, ga njegova modrost izneverja in vsakemu govori, da je bedak.
4 Ako se podigne na te gnjev onoga koji vlada, ne ostavljaj mjesta svojega, jer blagost uklanja velike grijehe.
Če vladarjev duh vstane zoper tebe, ne zapusti svojega mesta, kajti ustrežljivost pomirja velike prestopke.
5 Ima zlo koje vidjeh pod suncem, kao pogrješka koja dolazi od vladaoca:
Je zlo, ki sem ga videl pod soncem, kakor pomota, ki izvira od vladarja:
6 Ludost se posaðuje na najviše mjesto, i bogati sjede na niskom mjestu.
neumnost je postavljena na visoko dostojanstvo, bogati pa sedijo na nizkem kraju.
7 Vidjeh sluge na konjma, a knezovi idu pješice kao sluge.
Videl sem služabnike na konjih, prince pa hoditi kakor služabniki po tleh.
8 Ko jamu kopa, u nju æe pasti, i ko razvaljuje ogradu, uješæe ga zmija.
Kdor koplje jamo, bo padel vanjo, kdorkoli pa lomi ograjo, ga bo pičila kača.
9 Ko odmièe kamenje, udariæe se o njih; ko cijepa drva, nije miran od njih.
Kdorkoli odstranja kamne, bo z njimi poškodovan in kdor cepi drva, bo s tem izpostavljen nevarnosti.
10 Kad se zatupi gvožðe i oštrice mu se ne naoštri, tada treba više snage; ali mudrost može bolje opraviti.
Če je železo topo in ne nabrusi ostrine, potem mora vložiti več moči; toda modrost je koristna, da usmerja.
11 Ako ujede zmija prije bajanja, ništa neæe pomoæi bajaè.
Zagotovo bo kača pičila brez izrekanja uroka in blebetavec ni boljši.
12 Rijeèi iz usta mudroga ljupke su, a bezumnoga proždiru usne njegove.
Besede iz ust modrega moža so milostljive, toda ustnice bedaka bodo samega sebe pogoltnile.
13 Poèetak je rijeèima usta njegovijeh ludost, a svršetak govoru njegovu zlo bezumlje.
Začetek besed iz njegovih ust je nespametnost, konec njegovega govora pa je pogubna norost.
14 Jer ludi mnogo govori, a èovjek ne zna što æe biti; i ko æe mu kazati što æe poslije njega biti?
Tudi bedak je poln besed. Človek ne more povedati kaj bo, in kaj bo za njim, kdo mu lahko pove?
15 Lude mori trud njihov, jer ne znaju ni u grad otiæi.
Trud nespametnih izčrpava vsakogar izmed njih, ker ne ve kako iti do mesta.
16 Teško tebi, zemljo, kad ti je car dijete i knezovi tvoji rano jedu!
Gorje tebi, oh dežela, kadar je tvoj kralj otrok in tvoji princi jedo zjutraj!
17 Blago tebi, zemljo, kad ti je car plemenit i knezovi tvoji jedu na vrijeme da se potkrijepe a ne da se opiju.
Blagoslovljena si ti, oh dežela, kadar je tvoj kralj sin plemičev in tvoji princi jedo v pravšnjem obdobju, za moč in ne za pijanost!
18 S lijenosti ugiblje se krov i s nemarnijeh ruku prokapljuje kuæa.
Z veliko lenobe zgradba propada in zaradi brezdelja rok kaplja skozi hišo.
19 Radi veselja gotove se gozbe, i vino veseli žive, a novci vrše sve.
Praznovanje je narejeno za smeh in vino dela vesele, toda denar odgovarja vsem stvarem.
20 Ni u misli svojoj ne psuj cara, ni u klijeti, u kojoj spavaš, ne psuj bogatoga, jer ptica nebeska odnijeæe glas i što krila ima dokazaæe rijeè.
Ne preklinjaj kralja niti v svojih mislih in ne preklinjaj bogatega v svoji spalnici, kajti zračna ptica bo odnesla glas in kar ima peruti, bo povedalo zadevo.
