2 Samuelova 22
1 I izgovori David Gospodu rijeèi ove pjesme, kad ga izbavi Gospod iz ruku svijeh neprijatelja njegovijeh i iz ruke Saulove;
David je Gospodu spregovoril besede te pesmi na dan, ko ga je Gospod osvobodil iz roke vseh njegovih sovražnikov in iz Savlove roke.
2 I reèe: Gospod je moja stijena i grad moj i izbavitelj moj.
Rekel je: » Gospod je moja skala in moja trdnjava in moj osvoboditelj;
3 Bog je stijena moja, u njega æu se uzdati, štit moj i rog spasenja mojega, zaklon moj i utoèište moje, spasitelj moj, koji me izbavlja od sile.
Bog moje skale; vanj bom zaupal. On je moj ščit in rog rešitve moje duše, moj visoki stolp in moje zatočišče, moj rešitelj; ti me rešuješ pred nasiljem.
4 Prizivljem Gospoda, kojega valja hvaliti, i opraštam se neprijatelja svojih.
Klical bom h Gospodu, ki je vreden, da je hvaljen. Tako bom rešen pred svojimi sovražniki.
5 Jer obuzeše me smrtni bolovi, potoci nevaljalijeh ljudi uplašiše me.
Ko so me obdali valovi smrti, so me preplašile poplave brezbožnih ljudi;
bridkosti pekla so me obkrožile, zanke smrti so me ovirale; (Sheol h7585)
7 U tjeskobi svojoj prizvah Gospoda, i k Bogu svojemu povikah, on èu iz dvora svojega glas moj, i vika moja doðe mu do ušiju.
v svoji stiski sem klical h Gospodu in jokal k svojemu Bogu. Iz svojega svetišča je slišal moj glas in moj jok je vstopil v njegova ušesa.
8 Zatrese se i pokoleba se zemlja, temelji nebesima zadrmaše se i pomjeriše se, jer se on razgnjevi.
Potem se je zemlja stresla in vztrepetala, temelji neba so se premaknili in stresli, ker je bil ogorčen.
9 Podiže se dim iz nozdara njegovijeh i iz usta njegovijeh oganj koji proždire, živo ugljevlje otskakaše od njega.
Iz njegovih nosnic se je dvignil dim in ogenj iz njegovih ust je požiral. Z njim so bili vžgani ogorki.
10 Savi nebesa i siðe; a mrak bijaše pod nogama njegovijem.
Upognil je tudi nebo in prišel dol in tema je bila pod njegovimi stopali.
11 I sjede na heruvima i poletje, i pokaza se na krilima vjetrnijem.
Jahal je na kerubu in letel. Viden je bil na perutih vetra.
12 Od mraka naèini oko sebe šator, od mraènijeh voda, oblaka vazdušnijeh.
Vsenaokrog sebe je naredil paviljone teme, temne vode in goste oblake neba.
13 Od sijevanja pred njim goraše živo ugljevlje.
Od bleščave pred njim so bili vžgani ognjeni ogorki.
14 Zagrmje s nebesa Gospod, i višnji pusti glas svoj.
Gospod je zagrmel iz nebes in Najvišji je izustil svoj glas.
15 Pusti strijele svoje, i razmetnu ih; munje, i razasu ih.
Odposlal je puščice in jih razkropil; bliskanje in jih porazil.
16 Pokazaše se dubine morske, i otkriše se temelji vasiljenoj od prijetnje Gospodnje, od dihanja duha iz nozdara njegovijeh.
Prikazale so se morske struge, temelji zemeljskega [kroga] so bili odkriti ob Gospodovem karanju, ob puhu sape iz njegovih nosnic.
17 Tada pruži s visine ruku i uhvati me, izvuèe me iz vode velike.
Poslal je od zgoraj, vzel me je, potegnil me je iz mnogih vodá,
18 Izbavi me od neprijatelja mojega silnoga i od mojih nenavidnika, kad bijahu jaèi od mene.
osvobodil me je pred mojim močnim sovražnikom in pred tistimi, ki so me sovražili, kajti zame so bili premočni.
19 Ustaše na me u dan nevolje moje, ali mi Gospod bi potpora.
Ovirali so me na dan moje katastrofe, toda Gospod je bil moja opora.
20 I izvede me na prostrano mjesto, izbavi me, jer sam mu mio.
Prav tako me je privedel na velik kraj. Osvobodil me je, ker se je razveseljeval v meni.
21 Dade mi Gospod po pravdi mojoj, po èistoti ruku mojih dariva me.
Gospod me je nagradil glede na mojo pravičnost. Poplačal mi je glede na čistost mojih rok.
22 Jer se držah putova Gospodnjih, i ne odmetnuh se Boga svojega.
Kajti držal sem se Gospodovih poti in se nisem zlobno oddvojil od svojega Boga.
23 Nego su svi zakoni njegovi preda mnom, i zapovijesti njegovijeh ne uklanjam od sebe.
Kajti vse njegove sodbe so bile pred menoj, in glede njegovih zakonov, se nisem ločil od njih.
24 I bih mu vjeran, i èuvah se od bezakonja svojega.
Pred njim sem bil tudi iskren in se zadržal pred svojo krivičnostjo.
25 Dade mi Gospod po pravdi mojoj, po èistoti mojoj pred oèima njegovima.
Zatorej mi je Gospod poplačal glede na mojo pravičnost; glede na mojo čistost v njegovem pogledu.
26 Sa svetima postupaš sveto, s èovjekom vjernijem vjerno;
Z usmiljenim se boš pokazal usmiljenega in s poštenim človekom se boš pokazal poštenega.
27 S èistijem èisto postupaš, a s nevaljalijem nasuprot njemu.
S čistim se boš pokazal čistega in s kljubovalnim se boš pokazal neokusnega.
28 Jer pomažeš narodu nevoljnom, a na ponosite spuštaš oèi svoje i ponižavaš ih.
Stiskano ljudstvo boš rešil, toda tvoje oči so na ošabnih, da jih lahko privedeš dol.
29 Ti si vidjelo moje, Gospode, i Gospod prosvjetljuje tamu moju.
Kajti ti si moja svetilka, oh Gospod in Gospod bo razsvetlil mojo temo.
30 S tobom razbijam vojsku, s Bogom svojim skaèem preko zida.
Kajti s teboj sem tekel skozi krdelo, s svojim Bogom sem preskočil zid.
31 Put je Božji vjeran, rijeè Gospodnja èista. On je štit svjema koji se uzdaju u nj.
Glede Boga, njegova pot je popolna; Gospodova beseda je preizkušena. On je ščit vsem tistim, ki zaupajo vanj.
32 Jer ko je Bog osim Gospoda? i ko je stijena osim Boga našega?
Kajti kdo je Bog, razen Gospoda? In kdo je skala, razen našega Boga?
33 Bog je krjepost moja i sila moja, i èini da mi je put bez mane.
Bog je moja sila in moč in mojo pot dela popolno.
34 Daje mi noge kao u jelena, i na visine moje stavlja me.
Moje noge dela podobne nogam košut in me postavlja na moje visoke kraje.
35 Uèi ruke moje boju, te lome luk mjedeni mišice moje.
Moje roke uči bojevanja, tako, da je jeklen lok zlomljen z mojimi lakti.
36 Ti mi daješ štit spasenja svojega, i milost tvoja èini me velika.
Dal si mi tudi ščit tvoje rešitve duše in tvoja blagost me je naredila velikega.
37 Širiš korake moje poda mnom, te se ne omièu gležnji moji.
Povečal si moje korake pod menoj, tako, da moja stopala niso zdrsnila.
38 Tjeram neprijatelje svoje, i potirem ih, i ne vraæam se dokle ih ne istrijebim.
Zasledoval sem svoje sovražnike in jih uničil in se nisem ponovno obrnil, dokler jih nisem použil.
39 I istrebljujem ih, i obaram ih da ne mogu ustati, nego padaju pod noge moje.
Použil sem jih in jih ranil, da niso mogli vstati. Da, padli so pod mojimi stopali.
40 Jer me ti opasuješ snagom za boj: koji ustanu na me, obaraš ih poda me.
Kajti opasal si me z močjo za boj. Tiste, ki se vzdigujejo zoper mene, si podjarmil pod menoj.
41 Neprijatelja mojih pleæi ti mi obraæaš, i potirem nenavidnike svoje.
Dal si mi tudi vratove mojih sovražnikov, da lahko uničim tiste, ki me sovražijo.
42 Obziru se, ali nema pomagaèa: vièu ka Gospodu, ali ih ne sluša.
Pogledali so, toda nikogar ni bilo, da reši; celó h Gospodu, toda ni jim odgovoril.
43 Satirem ih kao prah zemaljski, kao blato po ulicama gazim ih i razmeæem.
Potem sem jih zdrobil v zemeljski prah, pohodil sem jih kakor ulično blato in jih raztresel naokoli.
44 Ti me izbavljaš od bune naroda mojega, èuvaš me da sam glava narodima; narod kojega ne poznavah služi mi.
Osvobodil si me tudi pred prepiri mojega ljudstva, ohranil si me, da bi bil poglavar poganom. Ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi bo služilo.
45 Tuðini laskaju mi, èujuæi pokoravaju mi se.
Tujci se mi bodo podredili; takoj ko slišijo, mi bodo poslušni.
46 Tuðini blijede, dršæu u gradovima svojim.
Tujci bodo bledeli in prestrašeni bodo iz svojih zaprtih krajev.
47 Živ je Gospod, i da je blagoslovena stijena moja. Da se uzvisi Bog, stijena spasenja mojega.
Gospod živi in blagoslovljena bodi moja skala in povišan bodi Bog skale rešitve moje duše.
48 Bog, koji mi daje osvetu, i pokorava mi narode,
To je Bog, ki me maščuje in ki ljudstvo prinaša podme
49 Koji me izvodi iz neprijatelja mojih, i podiže me nad one koji ustaju na me, i od èovjeka žestoka izbavlja me.
in ki me pelje naprej pred mojimi sovražniki. Prav tako si me dvignil na visoko, nad tiste, ki so vstali zoper mene. Osvobodil si me pred nasilnežem.
50 Toga radi hvalim te, Gospode, po narodima, i pojem imenu tvojemu,
Zato se ti bom zahvaljeval, oh Gospod, med pogani in prepeval bom hvalnice tvojemu imenu.
51 Koji slavno izbavljaš cara svojega, i èiniš milost pomazaniku svojemu Davidu i sjemenu njegovu dovijeka.
On je stolp rešitve duš za svojega kralja in izkazuje usmiljenje svojemu maziljencu Davidu in njegovemu semenu na vékomaj.«
