ରୋମିଣଃ 14
1 ଯୋ ଜନୋଽଦୃଢୱିଶ୍ୱାସସ୍ତଂ ଯୁଷ୍ମାକଂ ସଙ୍ଗିନଂ କୁରୁତ କିନ୍ତୁ ସନ୍ଦେହୱିଚାରାର୍ଥଂ ନହି|
Den Schwachen im Glauben nehmt auf, ohne Streit über Meinungen.
2 ଯତୋ ନିଷିଦ୍ଧଂ କିମପି ଖାଦ୍ୟଦ୍ରୱ୍ୟଂ ନାସ୍ତି, କସ୍ୟଚିଜ୍ଜନସ୍ୟ ପ୍ରତ୍ୟଯ ଏତାଦୃଶୋ ୱିଦ୍ୟତେ କିନ୍ତ୍ୱଦୃଢୱିଶ୍ୱାସଃ କଶ୍ଚିଦପରୋ ଜନଃ କେୱଲଂ ଶାକଂ ଭୁଙ୍କ୍ତଂ|
Der eine glaubt, alles essen zu dürfen, der Schwächere ißt nur Gemüse.
3 ତର୍ହି ଯୋ ଜନଃ ସାଧାରଣଂ ଦ୍ରୱ୍ୟଂ ଭୁଙ୍କ୍ତେ ସ ୱିଶେଷଦ୍ରୱ୍ୟଭୋକ୍ତାରଂ ନାୱଜାନୀଯାତ୍ ତଥା ୱିଶେଷଦ୍ରୱ୍ୟଭୋକ୍ତାପି ସାଧାରଣଦ୍ରୱ୍ୟଭୋକ୍ତାରଂ ଦୋଷିଣଂ ନ କୁର୍ୟ୍ୟାତ୍, ଯସ୍ମାଦ୍ ଈଶ୍ୱରସ୍ତମ୍ ଅଗୃହ୍ଲାତ୍|
Wer da ißt, verachte den nicht, der nicht ißt; der aber nicht ißt, richte den nicht, der da ißt; denn Gott hat ihn angenommen.
4 ହେ ପରଦାସସ୍ୟ ଦୂଷଯିତସ୍ତ୍ୱଂ କଃ? ନିଜପ୍ରଭୋଃ ସମୀପେ ତେନ ପଦସ୍ଥେନ ପଦଚ୍ୟୁତେନ ୱା ଭୱିତୱ୍ୟଂ ସ ଚ ପଦସ୍ଥ ଏୱ ଭୱିଷ୍ୟତି ଯତ ଈଶ୍ୱରସ୍ତଂ ପଦସ୍ଥଂ କର୍ତ୍ତୁଂ ଶକ୍ନୋତି|
Wer bist du, daß du einen fremden Knecht richtest? Seinem eigenen Herrn steht oder fällt er, er wird aber wohl stehend erhalten werden; denn Gott vermag ihn aufrecht zu erhalten.
5 ଅପରଞ୍ଚ କଶ୍ଚିଜ୍ଜନୋ ଦିନାଦ୍ ଦିନଂ ୱିଶେଷଂ ମନ୍ୟତେ କଶ୍ଚିତ୍ତୁ ସର୍ୱ୍ୱାଣି ଦିନାନି ସମାନାନି ମନ୍ୟତେ, ଏକୈକୋ ଜନଃ ସ୍ୱୀଯମନସି ୱିୱିଚ୍ୟ ନିଶ୍ଚିନୋତୁ|
Der eine entscheidet sich für einen Tag vor dem anderen; der andere hält jeden Tag gleich heilig.
6 ଯୋ ଜନଃ କିଞ୍ଚନ ଦିନଂ ୱିଶେଷଂ ମନ୍ୟତେ ସ ପ୍ରଭୁଭକ୍ତ୍ୟା ତନ୍ ମନ୍ୟତେ, ଯଶ୍ଚ ଜନଃ କିମପି ଦିନଂ ୱିଶେଷଂ ନ ମନ୍ୟତେ ସୋଽପି ପ୍ରଭୁଭକ୍ତ୍ୟା ତନ୍ନ ମନ୍ୟତେ; ଅପରଞ୍ଚ ଯଃ ସର୍ୱ୍ୱାଣି ଭକ୍ଷ୍ୟଦ୍ରୱ୍ୟାଣି ଭୁଙ୍କ୍ତେ ସ ପ୍ରଭୁଭକ୍ତଯା ତାନି ଭୁଙ୍କ୍ତେ ଯତଃ ସ ଈଶ୍ୱରଂ ଧନ୍ୟଂ ୱକ୍ତି, ଯଶ୍ଚ ନ ଭୁଙ୍କ୍ତେ ସୋଽପି ପ୍ରଭୁଭକ୍ତ୍ୟୈୱ ନ ଭୁଞ୍ଜାନ ଈଶ୍ୱରଂ ଧନ୍ୟଂ ବ୍ରୂତେ|
Der auf den Tag hält, tut es dem Herrn, und wer nicht auf den Tag hält, hält nicht darauf, auch dem Herrn. Wer da ißt, ißt dem Herrn, denn er dankt Gott, und wer nicht ißt, ißt nicht, auch dem Herrn, und dankt Gott.
7 ଅପରମ୍ ଅସ୍ମାକଂ କଶ୍ଚିତ୍ ନିଜନିମିତ୍ତଂ ପ୍ରାଣାନ୍ ଧାରଯତି ନିଜନିମିତ୍ତଂ ମ୍ରିଯତେ ୱା ତନ୍ନ;
Denn keiner von uns lebt ihm selber und keiner stirbt ihm selber.
8 କିନ୍ତୁ ଯଦି ୱଯଂ ପ୍ରାଣାନ୍ ଧାରଯାମସ୍ତର୍ହି ପ୍ରଭୁନିମିତ୍ତଂ ଧାରଯାମଃ, ଯଦି ଚ ପ୍ରାଣାନ୍ ତ୍ୟଜାମସ୍ତର୍ହ୍ୟପି ପ୍ରଭୁନିମିତ୍ତଂ ତ୍ୟଜାମଃ, ଅତଏୱ ଜୀୱନେ ମରଣେ ୱା ୱଯଂ ପ୍ରଭୋରେୱାସ୍ମହେ|
Leben wir, so leben wir ja dem Herrn, und sterben wir, so sterben wir dem Herrn; wir mögen also leben oder sterben, so sind wir des Herrn.
9 ଯତୋ ଜୀୱନ୍ତୋ ମୃତାଶ୍ଚେତ୍ୟୁଭଯେଷାଂ ଲୋକାନାଂ ପ୍ରଭୁତ୍ୱପ୍ରାପ୍ତ୍ୟର୍ଥଂ ଖ୍ରୀଷ୍ଟୋ ମୃତ ଉତ୍ଥିତଃ ପୁନର୍ଜୀୱିତଶ୍ଚ|
Denn dazu ist Christus auch gestorben und auferstanden und wieder in das Leben getreten, daß Er sowohl über Tote als Lebendige Herr sei.
10 କିନ୍ତୁ ତ୍ୱଂ ନିଜଂ ଭ୍ରାତରଂ କୁତୋ ଦୂଷଯସି? ତଥା ତ୍ୱଂ ନିଜଂ ଭ୍ରାତରଂ କୁତସ୍ତୁଚ୍ଛଂ ଜାନାସି? ଖ୍ରୀଷ୍ଟସ୍ୟ ୱିଚାରସିଂହାସନସ୍ୟ ସମ୍ମୁଖେ ସର୍ୱ୍ୱୈରସ୍ମାଭିରୁପସ୍ଥାତୱ୍ୟଂ;
Du aber, was richtest du deinen Bruder? oder auch du, was verachtest du deinen Bruder? Wir werden ja alle vor den Richterstuhl Christus treten.
11 ଯାଦୃଶଂ ଲିଖିତମ୍ ଆସ୍ତେ, ପରେଶଃ ଶପଥଂ କୁର୍ୱ୍ୱନ୍ ୱାକ୍ୟମେତତ୍ ପୁରାୱଦତ୍| ସର୍ୱ୍ୱୋ ଜନଃ ସମୀପେ ମେ ଜାନୁପାତଂ କରିଷ୍ୟତି| ଜିହ୍ୱୈକୈକା ତଥେଶସ୍ୟ ନିଘ୍ନତ୍ୱଂ ସ୍ୱୀକରିଷ୍ୟତି|
Denn es steht geschrieben: So wahr Ich lebe, spricht Jehovah, alle Knie sollen sich Mir beugen, und alle Zungen Gott bekennen.
12 ଅତଏୱ ଈଶ୍ୱରସମୀପେଽସ୍ମାକମ୍ ଏକୈକଜନେନ ନିଜା କଥା କଥଯିତୱ୍ୟା|
So wird denn ein jeglicher von uns für sich selber Gott Rechenschaft geben.
13 ଇତ୍ଥଂ ସତି ୱଯମ୍ ଅଦ୍ୟାରଭ୍ୟ ପରସ୍ପରଂ ନ ଦୂଷଯନ୍ତଃ ସ୍ୱଭ୍ରାତୁ ର୍ୱିଘ୍ନୋ ୱ୍ୟାଘାତୋ ୱା ଯନ୍ନ ଜାଯେତ ତାଦୃଶୀମୀହାଂ କୁର୍ମ୍ମହେ|
Darum lasset uns nicht mehr einander richten, sondern richtet vielmehr, ob wir nicht dem Bruder Anstoß oder Ärgernis geben.
14 କିମପି ୱସ୍ତୁ ସ୍ୱଭାୱତୋ ନାଶୁଚି ଭୱତୀତ୍ୟହଂ ଜାନେ ତଥା ପ୍ରଭୁନା ଯୀଶୁଖ୍ରୀଷ୍ଟେନାପି ନିଶ୍ଚିତଂ ଜାନେ, କିନ୍ତୁ ଯୋ ଜନୋ ଯଦ୍ ଦ୍ରୱ୍ୟମ୍ ଅପୱିତ୍ରଂ ଜାନୀତେ ତସ୍ୟ କୃତେ ତଦ୍ ଅପୱିତ୍ରମ୍ ଆସ୍ତେ|
Ich weiß und bin überzeugt im Herrn Jesus, daß nichts an und für sich gemein ist, es sei denn für den gemein, der es dafür erachtet.
15 ଅତଏୱ ତୱ ଭକ୍ଷ୍ୟଦ୍ରୱ୍ୟେଣ ତୱ ଭ୍ରାତା ଶୋକାନ୍ୱିତୋ ଭୱତି ତର୍ହି ତ୍ୱଂ ଭ୍ରାତରଂ ପ୍ରତି ପ୍ରେମ୍ନା ନାଚରସି| ଖ୍ରୀଷ୍ଟୋ ଯସ୍ୟ କୃତେ ସ୍ୱପ୍ରାଣାନ୍ ୱ୍ୟଯିତୱାନ୍ ତ୍ୱଂ ନିଜେନ ଭକ୍ଷ୍ୟଦ୍ରୱ୍ୟେଣ ତଂ ନ ନାଶଯ|
Wenn aber dein Bruder ob deiner Speise sich betrübt, so wandelst du nicht mehr nach der Liebe. Verdirb doch nicht durch deine Speise den, für den Christus gestorben ist!
16 ଅପରଂ ଯୁଷ୍ମାକମ୍ ଉତ୍ତମଂ କର୍ମ୍ମ ନିନ୍ଦିତଂ ନ ଭୱତୁ|
Laß darum euer Gutes nicht verlästert werden.
17 ଭକ୍ଷ୍ୟଂ ପେଯଞ୍ଚେଶ୍ୱରରାଜ୍ୟସ୍ୟ ସାରୋ ନହି, କିନ୍ତୁ ପୁଣ୍ୟଂ ଶାନ୍ତିଶ୍ଚ ପୱିତ୍ରେଣାତ୍ମନା ଜାତ ଆନନ୍ଦଶ୍ଚ|
Denn das Reich Gottes ist nicht Essen und Trinken, sondern Gerechtigkeit und Friede und Freude im Heiligen Geist.
18 ଏତୈ ର୍ୟୋ ଜନଃ ଖ୍ରୀଷ୍ଟଂ ସେୱତେ, ସ ଏୱେଶ୍ୱରସ୍ୟ ତୁଷ୍ଟିକରୋ ମନୁଷ୍ୟୈଶ୍ଚ ସୁଖ୍ୟାତଃ|
Denn wer darin Christus dient, ist Gott wohlgefällig und den Menschen wert.
19 ଅତଏୱ ଯେନାସ୍ମାକଂ ସର୍ୱ୍ୱେଷାଂ ପରସ୍ପରମ୍ ଐକ୍ୟଂ ନିଷ୍ଠା ଚ ଜାଯତେ ତଦେୱାସ୍ମାଭି ର୍ୟତିତୱ୍ୟଂ|
Laßt uns daher nach dem streben, was zum Frieden und zu gegenseitiger Erbauung dient.
20 ଭକ୍ଷ୍ୟାର୍ଥମ୍ ଈଶ୍ୱରସ୍ୟ କର୍ମ୍ମଣୋ ହାନିଂ ମା ଜନଯତ; ସର୍ୱ୍ୱଂ ୱସ୍ତୁ ପୱିତ୍ରମିତି ସତ୍ୟଂ ତଥାପି ଯୋ ଜନୋ ଯଦ୍ ଭୁକ୍ତ୍ୱା ୱିଘ୍ନଂ ଲଭତେ ତଦର୍ଥଂ ତଦ୍ ଭଦ୍ରଂ ନହି|
Zerstöre darum nicht der Speise wegen Gottes Werk. Alles ist zwar rein, wird aber zur Sünde dem Menschen, der durch das Essen Anstoß gibt.
21 ତୱ ମାଂସଭକ୍ଷଣସୁରାପାନାଦିଭିଃ କ୍ରିଯାଭି ର୍ୟଦି ତୱ ଭ୍ରାତୁଃ ପାଦସ୍ଖଲନଂ ୱିଘ୍ନୋ ୱା ଚାଞ୍ଚଲ୍ୟଂ ୱା ଜାଯତେ ତର୍ହି ତଦ୍ଭୋଜନପାନଯୋସ୍ତ୍ୟାଗୋ ଭଦ୍ରଃ|
Es ist besser, du ißt kein Fleisch und trinkst keinen Wein, und tust nichts, daran dein Bruder Anstoß oder Ärgernis und Schaden nimmt.
22 ଯଦି ତୱ ପ୍ରତ୍ୟଯସ୍ତିଷ୍ଠତି ତର୍ହୀଶ୍ୱରସ୍ୟ ଗୋଚରେ ସ୍ୱାନ୍ତରେ ତଂ ଗୋପଯ; ଯୋ ଜନଃ ସ୍ୱମତେନ ସ୍ୱଂ ଦୋଷିଣଂ ନ କରୋତି ସ ଏୱ ଧନ୍ୟଃ|
Hast du Glauben? Habe ihn für dich vor Gott! Selig, wer nicht Gericht hält über sich selbst bei dem, was er billigt.
23 କିନ୍ତୁ ଯଃ କଶ୍ଚିତ୍ ସଂଶଯ୍ୟ ଭୁଙ୍କ୍ତେଽର୍ଥାତ୍ ନ ପ୍ରତୀତ୍ୟ ଭୁଙ୍କ୍ତେ, ସ ଏୱାୱଶ୍ୟଂ ଦଣ୍ଡାର୍ହୋ ଭୱିଷ୍ୟତି, ଯତୋ ଯତ୍ ପ୍ରତ୍ୟଯଜଂ ନହି ତଦେୱ ପାପମଯଂ ଭୱତି|
Wer aber im Zweifel ist, der, wenn er doch ißt, ist verurteilt, weil er nicht aus gutem Glauben gehandelt hat. Alles, was nicht aus Glauben geschieht, ist Sünde.
