ഇബ്രിണഃ 4

1 അപരം തദ്വിശ്രാമപ്രാപ്തേഃ പ്രതിജ്ഞാ യദി തിഷ്ഠതി തർഹ്യസ്മാകം കശ്ചിത് ചേത് തസ്യാഃ ഫലേന വഞ്ചിതോ ഭവേത് വയമ് ഏതസ്മാദ് ബിഭീമഃ|

Slib, že je možné dosáhnout u Boha odpočinku, dosud trvá. Ale je nebezpečí z prodlení.

2 യതോ ഽസ്മാകം സമീപേ യദ്വത് തദ്വത് തേഷാം സമീപേഽപി സുസംവാദഃ പ്രചാരിതോ ഽഭവത് കിന്തു തൈഃ ശ്രുതം വാക്യം താൻ പ്രതി നിഷ്ഫലമ് അഭവത്, യതസ്തേ ശ്രോതാരോ വിശ്വാസേന സാർദ്ധം തന്നാമിശ്രയൻ|

Izraelcům bylo stejně jako nám zvěstováno radostné poselství, ale nebylo jim to nic platné, protože mu nevěřili.

3 തദ് വിശ്രാമസ്ഥാനം വിശ്വാസിഭിരസ്മാഭിഃ പ്രവിശ്യതേ യതസ്തേനോക്തം, "അഹം കോപാത് ശപഥം കൃതവാൻ ഇമം, പ്രവേക്ഷ്യതേ ജനൈരേതൈ ർന വിശ്രാമസ്ഥലം മമ| " കിന്തു തസ്യ കർമ്മാണി ജഗതഃ സൃഷ്ടികാലാത് സമാപ്താനി സന്തി|

Tedy jen když důvěřujeme Bohu, dosahujeme skutečného odpočinutí. Jinak i pro nás platí: „Přísahal jsem v hněvu: Nedosáhnou mého odpočinku.“To se netýká Božího odpočinutí od stvoření.

4 യതഃ കസ്മിംശ്ചിത് സ്ഥാനേ സപ്തമം ദിനമധി തേനേദമ് ഉക്തം, യഥാ, "ഈശ്വരഃ സപ്തമേ ദിനേ സ്വകൃതേഭ്യഃ സർവ്വകർമ്മഭ്യോ വിശശ്രാമ| "

O sedmém dni je přece v Písmu řečeno: „Sedmého dne Bůh odpočíval od svého díla, “a to je hotové od založení světa.

5 കിന്ത്വേതസ്മിൻ സ്ഥാനേ പുനസ്തേനോച്യതേ, യഥാ, "പ്രവേക്ഷ്യതേ ജനൈരേതൈ ർന വിശ്രാമസ്ഥലം മമ| "

Nevztahuje se to ani na Jozua a na usídlení Izraelců v zaslíbené zemi. To by Bůh v pozdější době nemluvil o jiném odpočinku. Tím, že znovu řekl: „Nedosáhnou mého odpočinku, “ukázal, že dále zůstává možnost dosažení odpočinku. Proto později skrze Davida nabízí novou příležitost: „Jestliže uslyšíte dnes jeho hlas, nezatvrzujte se proti němu.“

6 ഫലതസ്തത് സ്ഥാനം കൈശ്ചിത് പ്രവേഷ്ടവ്യം കിന്തു യേ പുരാ സുസംവാദം ശ്രുതവന്തസ്തൈരവിശ്വാസാത് തന്ന പ്രവിഷ്ടമ്,

7 ഇതി ഹേതോഃ സ പുനരദ്യനാമകം ദിനം നിരൂപ്യ ദീർഘകാലേ ഗതേഽപി പൂർവ്വോക്താം വാചം ദായൂദാ കഥയതി, യഥാ, "അദ്യ യൂയം കഥാം തസ്യ യദി സംശ്രോതുമിച്ഛഥ, തർഹി മാ കുരുതേദാനീം കഠിനാനി മനാംസി വഃ| "

8 അപരം യിഹോശൂയോ യദി താൻ വ്യശ്രാമയിഷ്യത് തർഹി തതഃ പരമ് അപരസ്യ ദിനസ്യ വാഗ് ഈശ്വരേണ നാകഥയിഷ്യത|

9 അത ഈശ്വരസ്യ പ്രജാഭിഃ കർത്തവ്യ ഏകോ വിശ്രാമസ്തിഷ്ഠതി|

Boží lid má tedy připraven svátek odpočinutí.

10 അപരമ് ഈശ്വരോ യദ്വത് സ്വകൃതകർമ്മഭ്യോ വിശശ്രാമ തദ്വത് തസ്യ വിശ്രാമസ്ഥാനം പ്രവിഷ്ടോ ജനോഽപി സ്വകൃതകർമ്മഭ്യോ വിശ്രാമ്യതി|

Ten, kdo ho dosahuje, odpočine si od svého díla podobně, jako Bůh odpočíval od svého.

11 അതോ വയം തദ് വിശ്രാമസ്ഥാനം പ്രവേഷ്ടും യതാമഹൈ, തദവിശ്വാസോദാഹരണേന കോഽപി ന പതതു|

Usilujeme o to, abychom měli podíl na tomto odpočinku, aby někdo po příkladu Izraele nepropadl neposlušnosti.

12 ഈശ്വരസ്യ വാദോഽമരഃ പ്രഭാവവിശിഷ്ടശ്ച സർവ്വസ്മാദ് ദ്വിധാരഖങ്ഗാദപി തീക്ഷ്ണഃ, അപരം പ്രാണാത്മനോ ർഗ്രന്ഥിമജ്ജയോശ്ച പരിഭേദായ വിച്ഛേദകാരീ മനസശ്ച സങ്കൽപാനാമ് അഭിപ്രേതാനാഞ്ച വിചാരകഃ|

Boží slovo je živé, průbojné a ostré jako nabroušený dvojsečný meč. Proniká naši osobnost a ducha, naše pohnutky a okolnosti, ve kterých žijeme, rozebírá naše pocity a myšlení.

13 അപരം യസ്യ സമീപേ സ്വീയാ സ്വീയാ കഥാസ്മാഭിഃ കഥയിതവ്യാ തസ്യാഗോചരഃ കോഽപി പ്രാണീ നാസ്തി തസ്യ ദൃഷ്ടൗ സർവ്വമേവാനാവൃതം പ്രകാശിതഞ്ചാസ്തേ|

Žádná bytost před ním není zabezpečena. Bůh, před kterým se budeme ze všeho zodpovídat, vidí vše takové, jaké to ve skutečnosti je: propadlé Božímu soudu a odkázané na jeho milost.

14 അപരം യ ഉച്ചതമം സ്വർഗം പ്രവിഷ്ട ഏതാദൃശ ഏകോ വ്യക്തിരർഥത ഈശ്വരസ്യ പുത്രോ യീശുരസ്മാകം മഹായാജകോഽസ്തി, അതോ ഹേതോ ർവയം ധർമ്മപ്രതിജ്ഞാം ദൃഢമ് ആലമ്ബാമഹൈ|

Máme však u Boha mocného prostředníka, jeho Syna Ježíše. Pevně se ho držme.

15 അസ്മാകം യോ മഹായാജകോ ഽസ്തി സോഽസ്മാകം ദുഃഖൈ ർദുഃഖിതോ ഭവിതുമ് അശക്തോ നഹി കിന്തു പാപം വിനാ സർവ്വവിഷയേ വയമിവ പരീക്ഷിതഃ|

Je schopen s námi spoluprožívat naše slabosti, protože procházel stejným pokušením jako my, ale nedal se jím nikdy svést k hříchu.

16 അതഏവ കൃപാം ഗ്രഹീതും പ്രയോജനീയോപകാരാർഥമ് അനുഗ്രഹം പ്രാപ്തുഞ്ച വയമ് ഉത്സാഹേനാനുഗ്രഹസിംഹാസനസ്യ സമീപം യാമഃ|

Proto směle přistupme k Bohu, který nás miluje, abychom dosáhli smilování a nalezli pomoc v čas tísně.