preritAH 9
1 tatkAlaparyyanataM zaulaH prabhoH ziSyANAM prAtikUlyena tADanAbadhayoH kathAM niHsArayan mahAyAjakasya sannidhiM gatvA
Savel pa, kteri je še dihtel pretenje in smrt zoper učence Gospodove, pristopi k vélikemu duhovnu,
2 striyaM puruSaJca tanmatagrAhiNaM yaM kaJcit pazyati tAn dhRtvA baddhvA yirUzAlamam AnayatItyAzayena dammeSaknagarIyaM dharmmasamAjAn prati patraM yAcitavAn|
In izprosi od njega pisem v Damask do shajališč, da če najde koga od tega pota, bodi si možé ali žene, da jih zvezane pripelje v Jeruzalem.
3 gacchan tu dammeSaknagaranikaTa upasthitavAn; tato'kasmAd AkAzAt tasya caturdikSu tejasaH prakAzanAt sa bhUmAvapatat|
A ko je bil na poti, zgodí se, da se je bližal Damasku: in nagloma ga obsije svetloba z neba.
4 pazcAt he zaula he zaula kuto mAM tADayasi? svaM prati proktam etaM zabdaM zrutvA
In padši na zemljo, zasliši glas, da mu pravi: Savel, Savel, kaj me preganjaš?
5 sa pRSTavAn, he prabho bhavAn kaH? tadA prabhurakathayat yaM yIzuM tvaM tADayasi sa evAhaM; kaNTakasya mukhe padAghAtakaraNaM tava kaSTam|
Pa reče: Kdo si, Gospod? A Gospod reče: Jaz sem Jezus, kterega ti preganjaš; težko ti je proti ostnu brcati.
6 tadA kampamAno vismayApannazca sovadat he prabho mayA kiM karttavyaM? bhavata icchA kA? tataH prabhurAjJApayad utthAya nagaraM gaccha tatra tvayA yat karttavyaM tad vadiSyate|
In trepetaje in strmeč, reče: Gospod! Kaj hočeš, da naj storím? In Gospod mu reče: Vstani in vnidi v mesto, in tam ti se bo povedalo, kaj ti je treba storiti.
7 tasya saGgino lokA api taM zabdaM zrutavantaH kintu kamapi na dRSTvA stabdhAH santaH sthitavantaH|
Možjé pa, kteri so ž njim šli, ustavili so se, in strmeli so, ko so glas sicer slišali, pa nikogar niso videli.
8 anantaraM zaulo bhUmita utthAya cakSuSI unmIlya kamapi na dRSTavAn| tadA lokAstasya hastau dhRtvA dammeSaknagaram Anayan|
In vstal je Savel od tâl; in z odprtimi očmí svojimi ni nikogar videl. Tedaj ga primejo za roko in pripeljejo v Damask.
9 tataH sa dinatrayaM yAvad andho bhUtvA na bhuktavAn pItavAMzca|
In tri dní ni videl, in ni jedel ne pil.
10 tadanantaraM prabhustaddammeSaknagaravAsina ekasmai ziSyAya darzanaM datvA AhUtavAn he ananiya| tataH sa pratyavAdIt, he prabho pazya zRNomi|
Bil je pa neki učenec v Damasku po imenu Ananija; in reče mu Gospod v prikazni: Ananija! On pa reče: Glej me, Gospod!
11 tadA prabhustamAjJApayat tvamutthAya saralanAmAnaM mArgaM gatvA yihUdAnivezane tArSanagarIyaM zaulanAmAnaM janaM gaveSayan pRccha;
A Gospod njemu: Vstani in pojdi v ulico, ktera se imenuje Ravna, in vprašaj v hiši Judovej po imenu Savla, Taršana. Kajti glej, moli,
12 pazya sa prArthayate, tathA ananiyanAmaka eko janastasya samIpam Agatya tasya gAtre hastArpaNaM kRtvA dRSTiM dadAtItthaM svapne dRSTavAn|
In videl je v prikazni moža po imenu Ananija, da je vstopil in položil na-nj roko, da spregleda.
13 tasmAd ananiyaH pratyavadat he prabho yirUzAlami pavitralokAn prati so'nekahiMsAM kRtavAn;
Ananija pa odgovorí: Gospod! slišal sem od mnogih za tega moža, koliko hudega je storil svetim tvojim v Jeruzalemu.
14 atra sthAne ca ye lokAstava nAmni prArthayanti tAnapi baddhuM sa pradhAnayAjakebhyaH zaktiM prAptavAn, imAM kathAm aham anekeSAM mukhebhyaH zrutavAn|
In tu ima oblast od vélikih duhovnov vezati vse, kteri kličejo ime tvoje.
15 kintu prabhurakathayat, yAhi bhinnadezIyalokAnAM bhUpatInAm isrAyellokAnAJca nikaTe mama nAma pracArayituM sa jano mama manonItapAtramAste|
Pa mu Gospod reče: Pojdi; kajti posoda izvoljena mi je on, da ponese ime moje pred pogane in kralje, in sinove Izraelove.
16 mama nAmanimittaJca tena kiyAn mahAn klezo bhoktavya etat taM darzayiSyAmi|
Jaz namreč mu bom pokazal, koliko mu je treba za ime moje pretrpeti.
17 tato 'naniyo gatvA gRhaM pravizya tasya gAtre hastArpraNaM kRtvA kathitavAn, he bhrAtaH zaula tvaM yathA dRSTiM prApnoSi pavitreNAtmanA paripUrNo bhavasi ca, tadarthaM tavAgamanakAle yaH prabhuyIzustubhyaM darzanam adadAt sa mAM preSitavAn|
In Ananija odide, in vnide v hišo, in položivši na-nj roke, reče: Savel brat! Gospod me je poslal, Jezus, kteri ti se je prikazal na poti, po kterej si šel, da spregledaš in se napolniš Duha svetega.
18 ityuktamAtre tasya cakSurbhyAm mInazalkavad vastuni nirgate tatkSaNAt sa prasannacakSu rbhUtvA protthAya majjito'bhavat bhuktvA pItvA sabalobhavacca|
In precej so odpadle od očî njegovih kakor luskinje, in spregledal je precej, in vstavši, krstil se je;
19 tataH paraM zaulaH ziSyaiH saha katipayadivasAn tasmin dammeSakanagare sthitvA'vilambaM
In vzemši jedí, okrepčal se je. Bil je pa Savel z učenci, kteri so bili v Damasku, nekaj dnî,
20 sarvvabhajanabhavanAni gatvA yIzurIzvarasya putra imAM kathAM prAcArayat|
In precej je po shajališčih oznanjeval Jezusa, da je on sin Božji.
21 tasmAt sarvve zrotArazcamatkRtya kathitavanto yo yirUzAlamnagara etannAmnA prArthayitRlokAn vinAzitavAn evam etAdRzalokAn baddhvA pradhAnayAjakanikaTaM nayatItyAzayA etatsthAnamapyAgacchat saeva kimayaM na bhavati?
In zavzemali so se vsi, kteri so poslušali, in govorili so: Ni li ta tisti, ki je pregnal v Jeruzalemu te, kteri so klicali to ime, in je za to sem prišel, da jih povezane popelje vélikim duhovnom?
22 kintu zaulaH kramaza utsAhavAn bhUtvA yIzurIzvareNAbhiSikto jana etasmin pramANaM datvA dammeSak-nivAsiyihUdIyalokAn niruttarAn akarot|
Savel pa je če dalje močneji prihajal, in osramotoval je Jude, kteri so prebivali v Damasku, dokazujoč, da je ta Kristus.
23 itthaM bahutithe kAle gate yihUdIyalokAstaM hantuM mantrayAmAsuH
Ko je pa minolo dosti dní, posvetujejo se Judje, da bi ga umorili.
24 kintu zaulasteSAmetasyA mantraNAyA vArttAM prAptavAn| te taM hantuM tu divAnizaM guptAH santo nagarasya dvAre'tiSThan;
Ali Savel zvé njih zalezovanje. In stražili so pri vratih noč in dan, da bi ga umorili.
25 tasmAt ziSyAstaM nItvA rAtrau piTake nidhAya prAcIreNAvArohayan|
Ali učenci ga vzemó po noči, in spusté po zidu, po vrvi v koši.
26 tataH paraM zaulo yirUzAlamaM gatvA ziSyagaNena sArddhaM sthAtum aihat, kintu sarvve tasmAdabibhayuH sa ziSya iti ca na pratyayan|
Ko je pa prišel Savel v Jeruzalem, izkusil se je pridružiti učencem; ali vsi so se ga bali, ker niso verjeli, da je učenec.
27 etasmAd barNabbAstaM gRhItvA preritAnAM samIpamAnIya mArgamadhye prabhuH kathaM tasmai darzanaM dattavAn yAH kathAzca kathitavAn sa ca yathAkSobhaH san dammeSaknagare yIzo rnAma prAcArayat etAn sarvvavRttAntAn tAn jJApitavAn|
Barnaba ga pa vzeme in pripelje k aposteljnom, in razloží jim, kako je bil na poti videl Gospoda, in da je ž njim govoril, in kako je v Damasku srčno oznanjeval ime Jezusovo.
28 tataH zaulastaiH saha yirUzAlami kAlaM yApayan nirbhayaM prabho ryIzo rnAma prAcArayat|
In prebival je ž njimi v Jeruzalemu; in srčno je oznanjeval ime Gospoda Jezusa.
29 tasmAd anyadezIyalokaiH sArddhaM vivAdasyopasthitatvAt te taM hantum aceSTanta|
In govoril je in se prepiral z Grki; a oni so gledali, da bi ga umorili.
30 kintu bhrAtRgaNastajjJAtvA taM kaisariyAnagaraM nItvA tArSanagaraM preSitavAn|
Zvedevši pa to bratje, odpeljejo ga dol v Cezarejo, in pošljejo ga v Tars.
31 itthaM sati yihUdiyAgAlIlzomiroNadezIyAH sarvvA maNDalyo vizrAmaM prAptAstatastAsAM niSThAbhavat prabho rbhiyA pavitrasyAtmanaH sAntvanayA ca kAlaM kSepayitvA bahusaMkhyA abhavan|
In cerkve po vsej Judeji in Galileji in Samariji so imele mir, in utrjevale so se, in hodile so v strahu Gospodovem, in umnoževale so se s tolažbo Duha svetega.
32 tataH paraM pitaraH sthAne sthAne bhramitvA zeSe lodnagaranivAsipavitralokAnAM samIpe sthitavAn|
Zgodí se pa, da Peter, ko je obiskoval vse, pride tudi k svetim, kteri so prebivali v Lidi.
33 tadA tatra pakSAghAtavyAdhinASTau vatsarAn zayyAgatam aineyanAmAnaM manuSyaM sAkSat prApya tamavadat,
In tu najde nekega človeka Eneja po imenu, kteri je uže osem let ležal na odru, in je bil mrtvouden.
34 he aineya yIzukhrISTastvAM svastham akArSIt, tvamutthAya svazayyAM nikSipa, ityuktamAtre sa udatiSThat|
In reče mu Peter: Eneja! Jezus Kristus te uzdravlja; vstani in postelji si sam. In precej je vstal.
35 etAdRzaM dRSTvA lodzAroNanivAsino lokAH prabhuM prati parAvarttanta|
In videli so ga vsi, kteri so prebivali v Lidi in Saronu, in izpreobrnili so se h Gospodu.
36 aparaJca bhikSAdAnAdiSu nAnakriyAsu nityaM pravRttA yA yAphonagaranivAsinI TAbithAnAmA ziSyA yAM darkkAM arthAd hariNImayuktvA Ahvayan sA nArI
A v Jopi je bila neka učenka po imenu Tabita (ktera se, če raztolmačiš, imenuje Srna); ta je bila polna dobrih del in miloščin, ktere je dajala.
37 tasmin samaye rugnA satI prANAn atyajat, tato lokAstAM prakSAlyoparisthaprakoSThe zAyayitvAsthApayan|
Zgodilo pa se je v te dni, da je zbolela in umrla; in omivši jo, položili so jo v vrhnjo izbo.
38 lodnagaraM yAphonagarasya samIpasthaM tasmAttatra pitara Aste, iti vArttAM zrutvA tUrNaM tasyAgamanArthaM tasmin vinayamuktvA ziSyagaNo dvau manujau preSitavAn|
Ker je pa Lida blizu Jope, in so učenci slišali, da je Peter v njej, pošljejo dva moža k njemu, proseč, naj ne odlaša priti do njih.
39 tasmAt pitara utthAya tAbhyAM sArddham Agacchat, tatra tasmin upasthita uparisthaprakoSThaM samAnIte ca vidhavAH svAbhiH saha sthitikAle darkkayA kRtAni yAnyuttarIyANi paridheyAni ca tAni sarvvANi taM darzayitvA rudatyazcatasRSu dikSvatiSThan|
Vstavši pa Peter, odide ž njima; in ko pride, odpeljejo ga v vrhnjo izbo, in obstopijo ga vse vdove, jokajoč in pokazujoč suknje in oblačila, ktera jim je delala Srna, dokler je bila ž njimi.
40 kintu pitarastAH sarvvA bahiH kRtvA jAnunI pAtayitvA prArthitavAn; pazcAt zavaM prati dRSTiM kRtvA kathitavAn, he TAbIthe tvamuttiSTha, iti vAkya ukte sA strI cakSuSI pronmIlya pitaram avalokyotthAyopAvizat|
Izgnavši pa vse ven Peter, poklekne in moli; in obrnivši se k truplu, reče: Tabita, vstani! In ona odpre očí svoje; in ko ugleda Petra, sede.
41 tataH pitarastasyAH karau dhRtvA uttolya pavitralokAn vidhavAzcAhUya teSAM nikaTe sajIvAM tAM samArpayat|
In podavši jej roko, vzdigne jo; in poklicavši svete in vdove, pokaže jo živo.
42 eSA kathA samastayAphonagaraM vyAptA tasmAd aneke lokAH prabhau vyazvasan|
In razglasí se po vsej Jopi, in veliko jih je verovalo v Gospoda.
43 aparaJca pitarastadyAphonagarIyasya kasyacit zimonnAmnazcarmmakArasya gRhe bahudinAni nyavasat|
Zgodí pa se, da je dosti dnî prebil v Jopi pri nekem Simonu strojarji.
