2 karinthinaH 4
1 aparaJca vayaM karuNAbhAjo bhUtvA yad etat paricArakapadam alabhAmahi nAtra klAmyAmaH,
Ker imamo to službo, kakor smo prejeli usmiljenje, ne omahujemo,
2 kintu trapAyuktAni pracchannakarmmANi vihAya kuTilatAcaraNamakurvvanta IzvarIyavAkyaM mithyAvAkyairamizrayantaH satyadharmmasya prakAzanenezvarasya sAkSAt sarvvamAnavAnAM saMvedagocare svAn prazaMsanIyAn darzayAmaH|
temveč smo se odrekli skritim stvarem nepoštenosti in ne hodimo v prebrisanosti niti z Božjo besedo ne ravnamo varljivo, temveč se z manifestacijo resnice v Božjih očeh priporočamo vesti vsakega človeka.
3 asmAbhi rghoSitaH susaMvAdo yadi pracchannaH; syAt tarhi ye vinaMkSyanti teSAmeva dRSTitaH sa pracchannaH;
Toda če je naš evangelij skrit, je skrit tistim, ki so izgubljeni,
4 yata Izvarasya pratimUrtti ryaH khrISTastasya tejasaH susaMvAdasya prabhA yat tAn na dIpayet tadartham iha lokasya devo'vizvAsinAM jJAnanayanam andhIkRtavAn etasyodAharaNaM te bhavanti| (aiōn g165)
v katerih je bog tega sveta zaslepil misli tistih, ki ne verujejo, da jim ne bi zasijala svetloba veličastnega Kristusovega evangelija, ki je podoba Boga. (aiōn g165)
5 vayaM svAn ghoSayAma iti nahi kintu khrISTaM yIzuM prabhumevAsmAMzca yIzoH kRte yuSmAkaM paricArakAn ghoSayAmaH|
Kajti ne oznanjamo sebe, temveč Kristusa Jezusa, Gospoda; in sebe, vaše služabnike, zaradi Jezusa.
6 ya Izvaro madhyetimiraM prabhAM dIpanAyAdizat sa yIzukhrISTasyAsya IzvarIyatejaso jJAnaprabhAyA udayArtham asmAkam antaHkaraNeSu dIpitavAn|
Kajti Bog, ki je zapovedal svetlobi, da zasije iz teme, je zasijal v naših srcih, da nudi svetlobo spoznanja Božje slave na obrazu Jezusa Kristusa.
7 aparaM tad dhanam asmAbhi rmRNmayeSu bhAjaneSu dhAryyate yataH sAdbhutA zakti rnAsmAkaM kintvIzvarasyaiveti jJAtavyaM|
Toda ta zaklad imamo v lončenih posodah, da bi bila odličnost moči lahko od Boga in ne od nas.
8 vayaM pade pade pIDyAmahe kintu nAvasIdAmaH, vayaM vyAkulAH santo'pi nirupAyA na bhavAmaH;
Na vsaki strani smo vznemirjeni, vendar ne v tegobi; zmedeni smo, vendar ne v obupu;
9 vayaM pradrAvyamAnA api na klAmyAmaH, nipAtitA api na vinazyAmaH|
preganjani, toda ne zapuščeni; mêtani [ob tla], toda ne uničeni;
10 asmAkaM zarIre khrISTasya jIvanaM yat prakAzeta tadarthaM tasmin zarIre yIzo rmaraNamapi dhArayAmaH|
vedno v telesu naokrog prenašamo umiranje Gospoda Jezusa, da bi se lahko tudi v našem telesu razodelo Jezusovo življenje.
11 yIzo rjIvanaM yad asmAkaM marttyadehe prakAzeta tadarthaM jIvanto vayaM yIzoH kRte nityaM mRtyau samarpyAmahe|
Kajti mi, ki živimo, smo zaradi Jezusa nenehno izročani v smrt, da bi se tudi Jezusovo življenje lahko razodelo v našem umrljivem mesu.
12 itthaM vayaM mRtyAkrAntA yUyaJca jIvanAkrAntAH|
Tako potem v nas deluje smrt, toda v vas življenje.
13 vizvAsakAraNAdeva samabhASi mayA vacaH| iti yathA zAstre likhitaM tathaivAsmAbhirapi vizvAsajanakam AtmAnaM prApya vizvAsaH kriyate tasmAcca vacAMsi bhASyante|
Ker imamo istega duha vere, glede na to, kakor je pisano: ›Veroval sem in zato sem govoril; ‹ tudi mi verujemo in zato govorimo;
14 prabhu ryIzu ryenotthApitaH sa yIzunAsmAnapyutthApayiSyati yuSmAbhiH sArddhaM svasamIpa upasthApayiSyati ca, vayam etat jAnImaH|
vedoč, da tisti, ki je obudil Gospoda Jezusa, bo po Jezusu obudil tudi nas in nas postavil z vami.
15 ataeva yuSmAkaM hitAya sarvvameva bhavati tasmAd bahUnAM pracurAnugrahaprApte rbahulokAnAM dhanyavAdenezvarasya mahimA samyak prakAziSyate|
Kajti vse stvari so zaradi vas, da bi lahko obilna milost zaradi zahvaljevanja mnogih prekipevala v Božjo slavo.
16 tato heto rvayaM na klAmyAmaH kintu bAhyapuruSo yadyapi kSIyate tathApyAntarikaH puruSo dine dine nUtanAyate|
Zaradi tega razloga ne omagujemo; kajti kljub temu, da naš zunanji človek umira, je vendarle naš notranji človek iz dneva v dan obnovljen.
17 kSaNamAtrasthAyi yadetat laghiSThaM duHkhaM tad atibAhulyenAsmAkam anantakAlasthAyi gariSThasukhaM sAdhayati, (aiōnios g166)
Kajti naša lahka stiska, ki je samo za trenutek, opravlja za nas veliko večjo, presegajočo in večno težo slave; (aiōnios g166)
18 yato vayaM pratyakSAn viSayAn anuddizyApratyakSAn uddizAmaH| yato hetoH pratyakSaviSayAH kSaNamAtrasthAyinaH kintvapratyakSA anantakAlasthAyinaH| (aiōnios g166)
medtem ko ne gledamo na stvari, ki so vidne, temveč na stvari, ki so nevidne. Kajti stvari, ki so vidne, so začasne, toda stvari, ki so nevidne, so večne. (aiōnios g166)
