Luka 5
1 A jekhvar but džene gurinde pe uzalo Isus te šunen o lafi e Devlesoro, a ov terdino uzalo e Galilejakoro jezero.
Jun qꞌijal ri Jesús tajin kutzijoj ri utzij ri Dios chuchiꞌ ri plo Genesaret,
2 I dikhlja duj čamcija uzalo jezero savendar iklile o manuša kola dolena maćhen adalese so thovena ine pumare mreže.
xeꞌril kꞌu kebꞌ jukubꞌ bꞌinibꞌal puꞌwiꞌ jaꞌ ri e kꞌo chuchiꞌ ri plo. Eꞌlinaq loq ri e chapal taq kar ri e kꞌo chupam tajin kakichꞌaj ri e kikꞌat.
3 I đerdinđa ano jekh čamco, kova inele e Simonesoro, i zamolinđa le te cidel pe hari e phuvjatar, i bešindoj ano čamco, sikavđa e narodo.
Ri Jesús xaqꞌan pa ri jukubꞌ bꞌinibꞌal puꞌwiꞌ jaꞌ, xuta toqꞌobꞌ che ri Simón Pedro ajchoqꞌe ri jukubꞌ chi kupaqchiꞌj bꞌik ri jukubꞌ pa ri jaꞌ. Kꞌa te riꞌ xtꞌuyiꞌ pa ri jukubꞌ, xuchapleꞌj uyaꞌik kꞌutuꞌn chike e kꞌi winaq.
4 A kad završinđa o vaćeriba, phenđa e Simonese: “Dža e čamcoja ko hor hem frden tumare mreže te šaj dolen maćhen.”
Are xtoꞌtaj che chꞌawem, xubꞌij che ri Simón: Jat jawjeꞌ nim qajinaq wi le jaꞌ, chakꞌyaqa le akꞌat chilaꞌ rech kaꞌchap ri kar.
5 A o Simon phenđa: “Gospodarona, sa i rat trudinđam amen i ništa na dolinđam, ali te tu pheneja, ka frdav o mreže.”
Ri Simón, xubꞌij: Ajtij, ronojel jun aqꞌabꞌ xujchakunik, xa ta ne jun kar xqachapo. We kꞌu jeriꞌ kabꞌij la, kaqakꞌyaq le kꞌat junmul chik.
6 I kad ćerde adava, dolinde sa edobor maćhen i lengere mreže lelje te pharavđon.
Are jewaꞌ xkibꞌano, xenoj ri kar pa ri kꞌat, ri kꞌat xkichapleꞌj tꞌoqopinik.
7 I vastencar mothovde pumare amalenđe, kola inele ko aver čamco, te aven te pomožinen lenđe. I on ale hem pherde soduj čamcija edobor da lelje te pherđon pani.
Ri Simón rachiꞌl ri toꞌl taq rech xeꞌkisikꞌij ri kachiꞌl ri e kꞌo pa ri jun jukubꞌ chik, rech ketoꞌ kumal. Xkinojisaj kꞌu kebꞌ jukubꞌ che kar, raj kꞌu keqaj ri jukubꞌ chuxeꞌ ri jaꞌ.
8 A kad dikhlja adava o Simon o Petar, pelo ko kočija anglo Isus vaćerindoj: “Dža mandar, Gospode, me injum grešno manuš!”
Are xril ri Simón Pedro ri xbꞌantajik, xukulik, xqaj cho ri Jesús, xubꞌij che: Ajawxel Jesús, cheꞌl la wukꞌ, man taqal ta chwe kinkꞌojiꞌ ukꞌ la, sibꞌalaj in ajmak.
9 Adalese so i dar prelelja ole hem sarijen kola inele oleja zbog o baro doliba e maćhengoro.
Jewaꞌ xubꞌij rumal sibꞌalaj xmayijanik che ri kikꞌiyal ri kar ri xeꞌkichapo, ri rachiꞌl xuqujeꞌ xemayijan rukꞌ.
10 Ađahar da i dar dolinđa e Jakove hem e Jovane, e Zevedejesere čhaven, kola inele e Simonesere amala. I o Isus phenđa e Simonese: “Ma dara! Od akana manušen ka dole.”
Ri e rachiꞌl ri Simón, ri Jacobo, ri Juan, uꞌkꞌojol ri Zebedeo, xemayijan xuqujeꞌ. Ri Jesús xubꞌij che ri Simón: Man kaxiꞌj ta awibꞌ jetaq ri xabꞌan chkichapik kar, je kabꞌan na chkikꞌamik la winaq wukꞌ in.
11 I kad ikalde o čamcija upri phuv, ačhavde sa hem džele palo leste.
Are xetzalij pa ri chaqiꞌj ulew, xkiya kan ronojel ri kijastaq, xkitereneꞌj ri Jesús.
12 I jekhvar o Isus inele ki nesavi diz, i nekotar anglo leste iklilo manuš pherdo gubaja. So dikhlja e Isuse, pelo anglo leste mujeja đi phuv hem molinđa le vaćerindoj: “Gospode, te mangeja, šaj te sasljare man!”
Ri Jesús are xopan pa ri jun leꞌaj xuriq jun achi nojinaq che chꞌaꞌk. Ri achi are xrilbꞌej rech ri Jesús, xukiꞌk, xuya ri upalaj pa ri ulew, xuta toqꞌobꞌ che kakunaxik jewaꞌ xubꞌij: Wajaw, we kaj la, chinkunaj la xuqujeꞌ chinchꞌojchꞌobꞌej la.
13 I o Isus pružinđa plo vas, dolinđa le hem phenđa: “Mangava, ov sasljardo!” I otojekhvar i guba cidinđa pe olestar.
Ri Jesús xuyuq ri uqꞌabꞌ, xuchapo, kꞌa te ri xubꞌij che: Kawaj, chatutziroq. Aninaq xsach ri chꞌaꞌk ri kꞌo che ri achi.
14 Tegani naredinđa lese: “Ma vaćer nikase akalestar, nego dža mothov tut e sveštenikose hem de žrtva zako to očistiba, sar so naredinđa o Mojsije, zako svedočanstvo olenđe.”
Ri Jesús xubꞌij che chi maj jachin che kutzijoj wi ri xkꞌulmatajik, xubꞌij xuqujeꞌ che: Jat jakꞌutu awibꞌ cho ri chꞌawenel cho ri Dios pa kiwiꞌ ri winaq rech katrilo. Chakꞌama bꞌik ri sipanik ri kakitzuj ri e winaq ri kuꞌtzir che ri chꞌaꞌk, jetaq ri kubꞌij ri utaqanik ri Moisés. Rukꞌ waꞌ kaqꞌalajisaj chi xatchꞌajchꞌobꞌetajik.
15 A o glaso e Isusestar šunđola ine sa po dur, i but džene čedena pe ine te šunen le hem te oven sasljarde oto pumare nambormipa.
Pune jeriꞌ, aninaq xtukin ubꞌixik ri xkꞌulmatajik, e kꞌi winaq xoꞌpan chutayik ri Jesús, xuqujeꞌ chukꞌamawaꞌxik kunanik.
16 A ov cidela pe ine ko čuče thana hem molini pe.
Kꞌi mul xel bꞌik ri Jesús pa ri tinimit, xeꞌ chubꞌanik chꞌawem pa ri leꞌaj ri katzꞌinowik.
17 I jekh dive o Isus sikavđa ano jekh čher, a o fariseja hem o učitelja e Zakonestar, kola ale oto sa e galilejakere hem judejakere gava hem oto Jerusalim, beštine adathe. A o zoralipe e Gospodesoro inele upro Isus te sasljari.
Jun qꞌijal are tajin kuya kꞌutuꞌn ri Jesús, e tꞌuyutꞌuj ri fariseos xuqujeꞌ ri aꞌjtijabꞌ rech ri taqanik chunaqaj ri Jesús. Are waꞌ ri e petinaq pa taq ri leꞌaj rech Galilea, rech Judea, xuqujeꞌ e kꞌo jujun ri kepe pa ri tinimit Jerusalén. Ri ukwinem ri Ajawxel kꞌo rukꞌ ri Jesús chikiꞌkunaxik ri winaq.
18 I nesave manuša ande upri nosiljka jekhe manuše kova našti ine te phirel ni te mrdini. Mangle te anen le andre hem te čhiven le anglo Isus.
Xoꞌpan kꞌu nikꞌaj achyabꞌ kukꞌam loq jun achi qꞌoyol cho jun chꞌat, man kakwin taj kusalabꞌaj ribꞌ, xkitzukuj kꞌut jas xkibꞌan che rokisaxik bꞌik cho ri Jesús.
19 I adalese so taro narodo našti ine te arakhen kotar te anen le andre, uklinde upro čher, ćerde rupa ko tavani hem adathar mukle le sa e nosiljkaja ko maškar anglo Isus.
Man kekwin ta kꞌut koꞌk bꞌik pa ri ja rumal cher sibꞌalaj e kꞌi ri winaq, xaq jeriꞌ xkesaj nikꞌaj xot puꞌwiꞌ ri ja, xkiqasaj bꞌik ri achi cho ri Jesús.
20 I kad o Isus dikhlja lengiri vera, phenđa: “Manušeja, oprostimei će te grehija!”
Are xril ri Jesús ri kikojobꞌal, xubꞌij che ri achi: Ala, ri amak xekuyutajik.
21 I o fariseja hem o učitelja e Zakonestar pučle pe ana pumende: “Kovai akava so hulini? Ko šaj te oprostini o grehija sem o jekh Devel?”
Ri fariseos xuqujeꞌ ri aꞌjtijabꞌ rech ri taqanik xkibꞌij: ¿Jachin jun jeꞌ kunaꞌ we achi riꞌ? Xaq kubꞌij awas taq tzij che ri Dios. Xaq xwi ri Dios kakwinik kukuy makaj.
22 A o Isus džanđa lengere mislija, i phenđa lenđe: “Sose ađahar mislinena?
Ri Jesús xril ri xkichomaj ri achyabꞌ pa kanimaꞌ. Xuta chike: ¿Jas che jewaꞌ kixchoman pa taq iwanimaꞌ?
23 Soi po lokhe te phenel pe: ‘Oprostimei će te grehija’ ili te phenel pe: ‘Ušti hem phir’?
¿Jachin man kꞌax ta ubꞌixik: “Xkuyutaj ri amak” o “Chatwaꞌjiloq, chatbꞌinoq”?
24 Ka dokažinav tumenđe da man, e Čhave e manušesere, isi pravo ki phuv te oprostinav o grehija.” Tegani phenđa e manušese kova našti ine te phirel: “Tuće vaćerava! Ušti, le ti nosiljka hem dža čhere!”
Rech kꞌu kiwilo chi ri uKꞌojol ri Achi kꞌo ukwinem kukuy makaj cho ri uwachulew. Ri Jesús xukaꞌyej ri achi ri man kakwin taj kusalabꞌaj ribꞌ, xubꞌij che: Chatwaꞌjiloq, chakꞌama bꞌik ri achꞌat, jat cho awachoch.
25 I o manuš odmah uštino anglo lende, lelja i nosiljka hem dželo čhere slavindoj e Devle.
Ri achi aninaq xwaꞌjilik chikiwach konojel ri winaq, xukꞌam bꞌik ri uchꞌat, xeꞌ cho rachoch kuqꞌijilaꞌj ri Dios.
26 I sare začudinde pe, hvalinde e Devle, pherdile dar hem vaćerde: “Avdive dikhljam bare čudesija!”
Konojel ri winaq sibꞌalaj xemayijanik che ri xkilo, xkiqꞌijilaꞌj ri Dios, xkibꞌij: Mayijabꞌal taq jastaq ri xqil kamik.
27 I palo adava, o Isus iklilo adathar hem dikhlja e cariniko palo anav Levije sar bešela ko than kotar čedela pe o porez, i phenđa lese: “Phir pala mande!”
Are xel bꞌik ri Jesús pa ri tinimit, xril jun toqꞌil alkabal ubꞌiꞌ Leví, tꞌuyul pa ri ja ri katoqꞌix wi alkabal, xubꞌij che: Chinatereneꞌj.
28 I ov uštino, ačhavđa sa hem dželo palo leste.
Xwaꞌjil kꞌu ri Leví, xuya kan ronojel ri ujastaq, xutereneꞌj ri Jesús.
29 I o Levije spreminđa lese baro hajba pese ano čher, hem adari inele but carinici hem avera kola beštine olencar uzalo astali.
Ri Leví xubꞌan jun nimaqꞌij cho ri rachoch. Xuꞌsikꞌij ri Jesús, e nikꞌaj winaq chik, xuqujeꞌ ri e rachiꞌl toqꞌil taq alkabal.
30 Tegani o fariseja hem lengere učitelja e Zakonestar lelje te buninen pe vaćerindoj e Isusesere učenikonenđe: “Sose tumen hana hem pijena e carinikonencar hem avere grešnikonencar?”
Ri aꞌjtijabꞌ rech ri taqanik xuqujeꞌ ri fariseos xkichꞌaꞌ chike ri e tijoxelabꞌ, xkibꞌij: ¿Jas che kixwaꞌ kukꞌ ri aꞌjmakibꞌ xuqujeꞌ ri toqꞌil taq alkabal?
31 I o Isus phenđa lenđe: “E sastenđe na valjani doktori, nego e nambormenđe.
Ri Jesús xubꞌij chike: Man kajawataj ta ajkun chike ri winaq ri utz kiwach, xane are kajawataj ajkun chike ri e yawabꞌibꞌ.
32 Me na aljum te vičinav ko pokajiba e pravednikonen, nego e grešnikonen.”
Man in petinaq ta kꞌu che kisikꞌixik ri winaq ri kakinaꞌo chi e sukꞌ xane are keꞌntzukuj ri aꞌjmakibꞌ ri ketaꞌm chi kꞌo kimak.
33 A on phende lese: “E Jovanesere e Krstiteljesere učenici but postinena hem molinena, ađahar hem e farisejengere učenici, a te učenici hana hem pijena.”
Jun qꞌijal nikꞌaj winaq xkibꞌij che ri Jesús: Ri utijoxelabꞌ ri Juan Bꞌanal qasanaꞌ amaqꞌel kakiqꞌip kibꞌ che waꞌim, je xuqujeꞌ ri kitijoxelabꞌ ri fariseos ¿jas kꞌu che amaqꞌel kewaꞌ ri atijoxelabꞌ xuqujeꞌ kequmunik?
34 A o Isus phenđa lenđe: “Sar šaj te terinen e mladoženjasere amalen te postinen kadi olencar o mladoženja?
Ri Jesús xutzalij uwach ri kitzij, xubꞌij: ¿La kumaj kꞌut kakiqꞌip kiwaꞌim re rajtobꞌom jun jiꞌatz? Man kumaj taj.
35 Ali ka aven o dive kad o manuša ka len lendar e mladoženja. Tegani, ko adala dive, ka postinen.”
Kopan kꞌu na jun qꞌij are kesax bꞌik ri jiꞌatz chikixoꞌl, kꞌa te riꞌ riꞌ kakiqꞌip na kiwaꞌim che taq ri qꞌij riꞌ.
36 I vaćerđa lenđe akaja uporedba: “Niko na sivela o kotor e neve fostanestar ko purano fostani sar te pherel i rupa; adalese so hem o nevo ka pharavđol, a ko purano naka avel o kotor e nevestar.
Kꞌa te riꞌ xuya jun kꞌambꞌejabꞌal noꞌj xubꞌij: Man kꞌo ta jun winaq kukꞌojoj jun qꞌeꞌl atzꞌyaq rukꞌ jun chꞌaqaꞌp kꞌakꞌ atzꞌyaq, rumal kateqꞌetobꞌ riꞌ ri kꞌakꞌ atzꞌyaq, xuqujeꞌ ri chꞌaqaꞌp kꞌakꞌ atzꞌyaq man kukꞌulaj ta ribꞌ rukꞌ ri qꞌeꞌl.
37 I niko na čhorela i nevi mol ano purane morćha. Te ćerđa pe ađahar, kad i nevi mol ka zreloni, ka pharaj o morćha hem ka čhorđol, a o morćha ka oven uništime.
Man kꞌo ta xuqujeꞌ jun winaq ri kuya kꞌakꞌ vino pa qꞌeꞌl taq tzꞌuꞌm taq qꞌebꞌal, rumal chi ri kꞌakꞌ vino xaq katix bꞌik riꞌ, xuqujeꞌ ri tzꞌuꞌm taq qꞌebꞌal ketꞌoqopin riꞌ.
38 Nego, i nevi mol valjani te čhorel pe ano neve morćha.
Ri kꞌakꞌ vino yaꞌtalik kayak pa taq kꞌakꞌ taq tzꞌuꞌm taq qꞌebꞌal.
39 I nijekh, kova pilja i purani mol, na mangela i nevi, adalese so vaćeri: ‘dovoljnoi i purani’.”
Man kꞌo ta xuqujeꞌ jun winaq karaj kutij rech ri kꞌakꞌ vino, we utijom kan rech ri ojer vino. Jeriꞌ rumal cher ri winaq ri kutij nabꞌe ri kꞌakꞌ vino kꞌa te riꞌ kutij ri ojer vino, kubꞌij na: “Are sibꞌalaj utz ri ojer vino.”
