< Salmos 88 >
1 Senhor Deus da minha salvação, diante de ti tenho clamado de dia e de noite.
Oh Gospod Bog, rešitev moje duše, pred teboj sem klical dan in noč.
2 Chegue a minha oração perante a tua face, inclina os teus ouvidos ao meu clamor;
Naj moja molitev pride predte, svoje uho nagni k mojemu klicu,
3 Porque a minha alma está cheia de angustias, e a minha vida se approxima da sepultura. (Sheol )
kajti moja duša je polna stisk in moje življenje se bliža grobu. (Sheol )
4 Estou contado com aquelles que descem ao abysmo: estou como homem sem forças,
Prištet sem s tistimi, ki gredo dol v jamo. Sem kakor človek, ki nima moči.
5 Apartado entre os mortos, como os feridos de morte que jazem na sepultura, dos quaes te não lembras mais, e estão cortados da tua mão.
Svoboden med mrtvimi, kakor umorjeni, ki ležijo v grobu, ki se jih ne spominjaš več in so iztrebljeni iz tvoje roke.
6 Pozeste-me no abysmo mais profundo, em trevas e nas profundezas.
Položil si me v najglobljo jamo, v temo, v globine.
7 Sobre mim peza o teu furor: tu me affligiste com todas as tuas ondas (Selah)
Tvoj bes trdno leži na meni in prizadel si me z vsemi svojimi valovi. (Sela)
8 Alongaste de mim os meus conhecidos, pozeste-me em extrema abominação para com elles: estou fechado, e não posso sair.
Mojega znanca si postavil daleč od mene, njim si me naredil [za] ogabnost; zaprt sem in ne morem priti ven.
9 A minha vista desmaia por causa da afflicção: Senhor, tenho clamado a ti todo o dia, tenho estendido para ti as minhas mãos.
Moje oko žaluje zaradi stiske; Gospod, vsak dan sem klical k tebi, svoje roke sem iztegoval k tebi.
10 Mostrarás tu maravilhas aos mortos, ou os mortos se levantarão e te louvarão? (Selah)
Hočeš mrtvim pokazati čudeže? Mar bodo mrtvi vstali in te hvalili? (Sela)
11 Será annunciada a tua benignidade na sepultura, ou a tua fidelidade na perdição?
Bo tvoja ljubeča skrbnost oznanjena v grobu? Ali tvoja zvestoba v propadu?
12 Saber-se-hão as tuas maravilhas nas trevas, e a tua justiça na terra do esquecimento?
Bodo tvoji čudeži spoznani v temi? In tvoja pravičnost v deželi pozabljivosti?
13 Eu, porém, Senhor, tenho clamado a ti, e de madrugada te esperará a minha oração.
Toda jaz sem klical k tebi, oh Gospod in zjutraj te bo moja molitev prestregla.
14 Senhor, porque rejeitas a minha alma? porque escondes de mim a tua face?
Gospod, zakaj zavračaš mojo dušo? Zakaj skrivaš svoj obraz pred menoj?
15 Estou afflicto, e prestes tenho estado a morrer desde a minha mocidade: emquanto soffro os teus terrores, estou distrahido.
Prizadet sem in od svoje mladosti pripravljen umreti; medtem ko trpim tvoje strahote, sem raztresen.
16 A tua ardente indignação sobre mim vae passando: os teus terrores me teem retalhado.
Tvoj kruti bes gre prek mene, tvoje strahote so me uničile.
17 Elles me rodeiam todo o dia como agua; elles juntos me sitiam.
Vsak dan so prišli okoli mene kakor voda, skupaj so me obkrožali.
18 Desviaste para longe de mim amigos e companheiros, e os meus conhecidos estão em trevas.
Ljubega in prijatelja si postavil daleč od mene in mojega znanca v temo.