< Salmos 22 >

1 Meu Deus, meu Deus, porque me desamparaste? porque te alongas do meu auxilio e das palavras do meu bramido?
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Zakaj si tako daleč proč od pomoči meni in od besed mojega vpitja?
2 Meu Deus, eu clamo de dia, e tu não me ouves; de noite, e não tenho socego.
Oh moj Bog, jokam podnevi, toda ti me ne uslišiš in v nočnem času in nisem tiho.
3 Porém tu és Sancto, o que habitas entre os louvores d'Israel.
Toda ti si svet, oh ti, ki naseljuješ Izraelove hvalnice.
4 Em ti confiaram nossos paes; confiaram, e tu os livraste.
Naši očetje so zaupali vate. Zaupali so in si jih osvobodil.
5 A ti clamaram e escaparam; em ti confiaram, e não foram confundidos.
Klicali so k tebi in so bili osvobojeni. Zaupali so vate in niso bili zbegani.
6 Mas eu sou verme, e não homem, opprobrio dos homens e desprezado do povo.
Toda jaz sem [škrlatni] črv in ne mož; graja ljudem in preziran od ljudstva.
7 Todos os que vêem zombam de mim, arreganham os beiços e meneiam a cabeça, dizendo:
Vsi, ki me vidijo, se mi smejijo do norčevanja. Namrdnejo ustnico [in] zmajujejo z glavo, rekoč:
8 Confiou no Senhor, que o livre; livre-o, pois n'elle tem prazer.
»Zaupal je v Gospoda, da ga bo osvobodil. Naj ga reši, glede na to, da se je razveseljeval v njem.«
9 Mas tu és o que me tiraste do ventre: fizeste-me esperar, estando aos peitos de minha mãe.
Toda ti si ta, ki me je potegnil iz maternice. Oblikoval si mi zaupanje, ko sem bil na prsih svoje matere.
10 Sobre ti fui lançado desde a madre; tu és o meu Deus desde o ventre de minha mãe.
Iz maternice sem bil vržen nate. Ti si moj Bog od trebuha moje matere.
11 Não te alongues de mim, pois a angustia está perto, e não ha quem ajude.
Ne bodi daleč od mene, kajti stiska je blizu, kajti nikogar ni, da pomaga.
12 Muitos toiros me cercaram; fortes toiros de Bazan me rodearam.
Obdalo me je mnogo bikov. Močni bašánski biki so me obdali naokoli.
13 Abriram contra mim suas boccas, como um leão que despedaça e que ruge.
S svojimi gobci so zevali vame, kakor ropa željan in rjoveč lev.
14 Como agua me derramei, e todos os meus ossos se desconjuntaram: o meu coração é como cera, derreteu-se no meio das minhas entranhas.
Izlit sem kakor voda in vse moje kosti so izpahnjene. Moje srce je podobno vosku, stopljeno je v sredi moje notranjosti.
15 A minha força se seccou como um caco, e a lingua se me pega ao paladar: e me pozeste no pó da morte.
Moja moč je izsušena kakor črepinja in moj jezik se lepi k mojim čeljustim in ti si me privedel v smrtni prah.
16 Pois me rodearam cães: o ajuntamento de malfeitores me cercou, traspassaram-me as mãos e os pés.
Kajti psi so me obdali. Zajel me je zbor zlobnih. Prebodli so moje roke in moja stopala.
17 Poderia contar todos os meus ossos: elles o vêem e me contemplam.
Vse svoje kosti lahko razločim. Oni pa gledajo in strmijo vame.
18 Repartem entre si os meus vestidos, e lançam sortes sobre a minha tunica.
Moje obleke si razdeljujejo med seboj in za mojo suknjo so metali žrebe.
19 Mas tu, Senhor, não te alongues de mim: força minha, apressa-te em soccorrer-me.
Toda ti, oh Gospod, ne bodi daleč od mene. Oh moja moč, hiti, da mi pomagaš.
20 Livra-me a minha alma da espada, e a minha predilecta da força do cão.
Osvobodi mojo dušo pred mečem, mojo ljubljeno pred močjo psa.
21 Salva-me da bocca do leão, sim, ouviste-me, desde as pontas dos unicornios.
Reši me pred levjimi usti, kajti uslišal si me pred rogovi samorogov.
22 Então declararei o teu nome aos meus irmãos: louvar-te-hei no meio da congregação.
Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom. Na sredi skupnosti te bom hvalil.
23 Vós, que temeis ao Senhor, louvae-o; todos vós, semente de Jacob, glorificae-o; e temei-o todos vós, semente d'Israel.
Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, vsi vi, seme Jakobovo, proslavite ga, in bojte se ga, vsi vi, seme Izraelovo.
24 Porque não desprezou nem abominou a afflicção do afflicto, nem escondeu d'elle o seu rosto; antes, quando elle clamou, o ouviu.
Kajti ni zaničeval niti preziral stiske stiskanih niti svojega obraza ni skrival pred njim; toda ko je klical k njemu, je slišal.
25 O meu louvor virá de ti na grande congregação: pagarei os meus votos perante os que o temem.
Moja hvala v veliki skupnosti bo o tebi. Svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo.
26 Os mansos comerão e se fartarão; louvarão ao Senhor os que o buscam: o vosso coração viverá eternamente.
Krotki bodo jedli in bodo nasičeni. Hvalili bodo Gospoda [tisti], ki ga iščejo. Vaše srce bo živelo na veke.
27 Todos os limites da terra se lembrarão, e se converterão ao Senhor: e todas as gerações das nações adorarão perante a tua face.
Vsi konci zemlje se bodo spomnili in obrnili h Gospodu in vsa sorodstva narodov bodo oboževala pred teboj.
28 Porque o reino é do Senhor, e elle domina entre as nações.
Kajti kraljestvo je Gospodovo in on je voditelj med narodi.
29 Todos os que na terra são gordos comerão e adorarão, e todos os que descem ao pó se prostrarão perante elle: e ninguem poderá reter viva a sua alma.
Vsi tisti, ki so na zemlji obilni, bodo jedli in oboževali. Vsi tisti, ki gredo dol v prah, se bodo poklonili pred njim, svoje lastne duše pa nihče ne more ohraniti žive.
30 Uma semente o servirá: será contada ao Senhor de geração em geração.
Seme mu bo služilo; to bo šteto h Gospodu za rod.
31 Chegarão e annunciarão a sua justiça ao povo que nascer, porquanto elle o fez.
Prišli bodo in oznanjali bodo njegovo pravičnost ljudem, ki bodo rojeni, da je on to storil.

< Salmos 22 >