< Jó 16 >
1 Então respondeu Job, e disse:
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 Tenho ouvido muitas coisas como estas: todos vós sois consoladores molestos.
»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
3 Porventura não terão fim estas palavras de vento? ou que te irrita, para assim responderes?
Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
4 Fallaria eu tambem como vós fallaes, se a vossa alma estivesse em logar da minha alma? ou amontoaria palavras contra vós, e menearia contra vós a minha cabeça?
Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
5 Antes vos fortaleceria com a minha bocca, e a consolação dos meus labios abrandaria a dôr.
Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
6 Se eu fallar, a minha dôr não cessa, e, calando-me eu, que mal me deixa?
Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
7 Na verdade, agora me molestou: tu assolaste toda a minha companhia.
Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
8 Testemunha d'isto é que já me fizeste enrugado, e a minha magreza já se levanta contra mim, e no meu rosto testifica contra mim.
Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
9 Na sua ira me despedaçou, e elle me perseguiu; rangeu os seus dentes contra mim: aguça o meu adversario os seus olhos contra mim.
Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
10 Bocejam com a sua bocca contra mim; com desprezo me feriram nos queixos, e contra mim se ajuntam todos.
S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
11 Entrega-me Deus ao perverso, e nas mãos dos impios me faz cair.
Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
12 Descançado estava eu, porém elle me quebrantou; e pegou-me pela cerviz, e me despedaçou; tambem me poz por seu alvo.
Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
13 Cercam-me os seus frecheiros; atravessa-me os rins, e não me poupa, e o meu fel derrama em terra.
Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
14 Quebranta-me com quebranto sobre quebranto: arremette contra mim como um valente.
Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
15 Cosi sobre a minha pelle o sacco, e revolvi a minha cabeça no pó.
Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
16 O meu rosto todo está descorado de chorar, e sobre as minhas palpebras está a sombra da morte:
Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
17 Não havendo porém violencia nas minhas mãos, e sendo pura a minha oração.
ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
18 Ah! terra, não cubras o meu sangue; e não haja logar para o meu clamor!
Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
19 Eis que tambem agora está a minha testemunha no céu, e a minha testemunha nas alturas.
Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
20 Os meus amigos são os que zombam de mim; os meus olhos se desfazem em lágrimas diante de Deus.
Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
21 Ah! se se podesse contender com Deus pelo homem, como o filho do homem pelo seu amigo!
Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
22 Porque se passarão poucos annos; e eu seguirei o caminho por onde não tornarei.
Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.