< Mateusza 20 >
1 Królestwo niebieskie bowiem podobne jest do gospodarza, który wyszedł wczesnym rankiem, aby nająć robotników do swojej winnicy.
ಸ್ವರ್ಗರಾಜ್ಯಮ್ ಏತಾದೃಶಾ ಕೇನಚಿದ್ ಗೃಹಸ್ಯೇನ ಸಮಂ, ಯೋಽತಿಪ್ರಭಾತೇ ನಿಜದ್ರಾಕ್ಷಾಕ್ಷೇತ್ರೇ ಕೃಷಕಾನ್ ನಿಯೋಕ್ತುಂ ಗತವಾನ್|
2 I umówił się z robotnikami na grosz za dzień i posłał ich do winnicy.
ಪಶ್ಚಾತ್ ತೈಃ ಸಾಕಂ ದಿನೈಕಭೃತಿಂ ಮುದ್ರಾಚತುರ್ಥಾಂಶಂ ನಿರೂಪ್ಯ ತಾನ್ ದ್ರಾಕ್ಷಾಕ್ಷೇತ್ರಂ ಪ್ರೇರಯಾಮಾಸ|
3 A wyszedłszy około godziny trzeciej, zobaczył innych, którzy stali bezczynnie na rynku;
ಅನನ್ತರಂ ಪ್ರಹರೈಕವೇಲಾಯಾಂ ಗತ್ವಾ ಹಟ್ಟೇ ಕತಿಪಯಾನ್ ನಿಷ್ಕರ್ಮ್ಮಕಾನ್ ವಿಲೋಕ್ಯ ತಾನವದತ್,
4 I powiedział do nich: Idźcie i wy do winnicy, a co będzie słuszne, dam wam. I poszli.
ಯೂಯಮಪಿ ಮಮ ದ್ರಾಕ್ಷಾಕ್ಷೇತ್ರಂ ಯಾತ, ಯುಷ್ಮಭ್ಯಮಹಂ ಯೋಗ್ಯಭೃತಿಂ ದಾಸ್ಯಾಮಿ, ತತಸ್ತೇ ವವ್ರಜುಃ|
5 Około godziny szóstej i dziewiątej wyszedł znowu i zrobił tak samo.
ಪುನಶ್ಚ ಸ ದ್ವಿತೀಯತೃತೀಯಯೋಃ ಪ್ರಹರಯೋ ರ್ಬಹಿ ರ್ಗತ್ವಾ ತಥೈವ ಕೃತವಾನ್|
6 Potem wyszedł około godziny jedenastej i znalazł innych, którzy stali bez zajęcia, i zapytał ich: Dlaczego tu bezczynnie stoicie cały dzień?
ತತೋ ದಣ್ಡದ್ವಯಾವಶಿಷ್ಟಾಯಾಂ ವೇಲಾಯಾಂ ಬಹಿ ರ್ಗತ್ವಾಪರಾನ್ ಕತಿಪಯಜನಾನ್ ನಿಷ್ಕರ್ಮ್ಮಕಾನ್ ವಿಲೋಕ್ಯ ಪೃಷ್ಟವಾನ್, ಯೂಯಂ ಕಿಮರ್ಥಮ್ ಅತ್ರ ಸರ್ವ್ವಂ ದಿನಂ ನಿಷ್ಕರ್ಮ್ಮಾಣಸ್ತಿಷ್ಠಥ?
7 Odpowiedzieli mu: Bo nikt nas nie najął. I powiedział im: Idźcie i wy do winnicy, a co będzie słuszne, otrzymacie.
ತೇ ಪ್ರತ್ಯವದನ್, ಅಸ್ಮಾನ್ ನ ಕೋಪಿ ಕರ್ಮಮಣಿ ನಿಯುಂಕ್ತೇ| ತದಾನೀಂ ಸ ಕಥಿತವಾನ್, ಯೂಯಮಪಿ ಮಮ ದ್ರಾಕ್ಷಾಕ್ಷೇತ್ರಂ ಯಾತ, ತೇನ ಯೋಗ್ಯಾಂ ಭೃತಿಂ ಲಪ್ಸ್ಯಥ|
8 A gdy nastał wieczór, pan winnicy powiedział do swego zarządcy: Zwołaj robotników i wypłać im należność, zaczynając od ostatnich aż do pierwszych.
ತದನನ್ತರಂ ಸನ್ಧ್ಯಾಯಾಂ ಸತ್ಯಾಂ ಸಏವ ದ್ರಾಕ್ಷಾಕ್ಷೇತ್ರಪತಿರಧ್ಯಕ್ಷಂ ಗದಿವಾನ್, ಕೃಷಕಾನ್ ಆಹೂಯ ಶೇಷಜನಮಾರಭ್ಯ ಪ್ರಥಮಂ ಯಾವತ್ ತೇಭ್ಯೋ ಭೃತಿಂ ದೇಹಿ|
9 Kiedy przyszli ci, którzy [byli najęci] około godziny jedenastej, każdy z nich otrzymał po groszu.
ತೇನ ಯೇ ದಣ್ಡದ್ವಯಾವಸ್ಥಿತೇ ಸಮಾಯಾತಾಸ್ತೇಷಾಮ್ ಏಕೈಕೋ ಜನೋ ಮುದ್ರಾಚತುರ್ಥಾಂಶಂ ಪ್ರಾಪ್ನೋತ್|
10 Gdy przyszli pierwsi, sądzili, że dostaną więcej, ale również każdy z nich otrzymał po groszu.
ತದಾನೀಂ ಪ್ರಥಮನಿಯುಕ್ತಾ ಜನಾ ಆಗತ್ಯಾನುಮಿತವನ್ತೋ ವಯಮಧಿಕಂ ಪ್ರಪ್ಸ್ಯಾಮಃ, ಕಿನ್ತು ತೈರಪಿ ಮುದ್ರಾಚತುರ್ಥಾಂಶೋಽಲಾಭಿ|
11 A otrzymawszy, szemrali przeciwko gospodarzowi;
ತತಸ್ತೇ ತಂ ಗೃಹೀತ್ವಾ ತೇನ ಕ್ಷೇತ್ರಪತಿನಾ ಸಾಕಂ ವಾಗ್ಯುದ್ಧಂ ಕುರ್ವ್ವನ್ತಃ ಕಥಯಾಮಾಸುಃ,
12 Mówiąc: Ci ostatni jedną godzinę pracowali, a zrównałeś ich z nami, którzy znosiliśmy ciężar dnia i upał.
ವಯಂ ಕೃತ್ಸ್ನಂ ದಿನಂ ತಾಪಕ್ಲೇಶೌ ಸೋಢವನ್ತಃ, ಕಿನ್ತು ಪಶ್ಚಾತಾಯಾ ಸೇ ಜನಾ ದಣ್ಡದ್ವಯಮಾತ್ರಂ ಪರಿಶ್ರಾನ್ತವನ್ತಸ್ತೇಽಸ್ಮಾಭಿಃ ಸಮಾನಾಂಶಾಃ ಕೃತಾಃ|
13 A on odpowiedział jednemu z nich: Przyjacielu, nie robię ci krzywdy. Czyż nie umówiłeś się ze mną na grosz?
ತತಃ ಸ ತೇಷಾಮೇಕಂ ಪ್ರತ್ಯುವಾಚ, ಹೇ ವತ್ಸ, ಮಯಾ ತ್ವಾಂ ಪ್ರತಿ ಕೋಪ್ಯನ್ಯಾಯೋ ನ ಕೃತಃ ಕಿಂ ತ್ವಯಾ ಮತ್ಸಮಕ್ಷಂ ಮುದ್ರಾಚತುರ್ಥಾಂಶೋ ನಾಙ್ಗೀಕೃತಃ?
14 Weź, co [jest] twoje, i odejdź. Chcę bowiem temu ostatniemu dać tyle, co tobie.
ತಸ್ಮಾತ್ ತವ ಯತ್ ಪ್ರಾಪ್ಯಂ ತದಾದಾಯ ಯಾಹಿ, ತುಭ್ಯಂ ಯತಿ, ಪಶ್ಚಾತೀಯನಿಯುಕ್ತಲೋಕಾಯಾಪಿ ತತಿ ದಾತುಮಿಚ್ಛಾಮಿ|
15 Czyż z tym, co moje, nie wolno mi robić, co chcę? Czy twoje oko jest złe dlatego, że ja jestem dobry?
ಸ್ವೇಚ್ಛಯಾ ನಿಜದ್ರವ್ಯವ್ಯವಹರಣಂ ಕಿಂ ಮಯಾ ನ ಕರ್ತ್ತವ್ಯಂ? ಮಮ ದಾತೃತ್ವಾತ್ ತ್ವಯಾ ಕಿಮ್ ಈರ್ಷ್ಯಾದೃಷ್ಟಿಃ ಕ್ರಿಯತೇ?
16 Tak to ostatni będą pierwszymi, a pierwsi ostatnimi. Wielu bowiem jest wezwanych, ale mało wybranych.
ಇತ್ಥಮ್ ಅಗ್ರೀಯಲೋಕಾಃ ಪಶ್ಚತೀಯಾ ಭವಿಷ್ಯನ್ತಿ, ಪಶ್ಚಾತೀಯಜನಾಶ್ಚಗ್ರೀಯಾ ಭವಿಷ್ಯನ್ತಿ, ಅಹೂತಾ ಬಹವಃ ಕಿನ್ತ್ವಲ್ಪೇ ಮನೋಭಿಲಷಿತಾಃ|
17 A gdy Jezus szedł do Jerozolimy, w drodze wziął ze sobą na ubocze dwunastu uczniów i powiedział do nich:
ತದನನ್ತರಂ ಯೀಶು ರ್ಯಿರೂಶಾಲಮ್ನಗರಂ ಗಚ್ಛನ್ ಮಾರ್ಗಮಧ್ಯೇ ಶಿಷ್ಯಾನ್ ಏಕಾನ್ತೇ ವಭಾಷೇ,
18 Oto idziemy do Jerozolimy, a Syn Człowieczy zostanie wydany naczelnym kapłanom i uczonym w Piśmie, a oni skażą go na śmierć.
ಪಶ್ಯ ವಯಂ ಯಿರೂಶಾಲಮ್ನಗರಂ ಯಾಮಃ, ತತ್ರ ಪ್ರಧಾನಯಾಜಕಾಧ್ಯಾಪಕಾನಾಂ ಕರೇಷು ಮನುಷ್ಯಪುತ್ರಃ ಸಮರ್ಪಿಷ್ಯತೇ;
19 I wydadzą go poganom na pośmiewisko, ubiczowanie i ukrzyżowanie, ale trzeciego dnia zmartwychwstanie.
ತೇ ಚ ತಂ ಹನ್ತುಮಾಜ್ಞಾಪ್ಯ ತಿರಸ್ಕೃತ್ಯ ವೇತ್ರೇಣ ಪ್ರಹರ್ತ್ತುಂ ಕ್ರುಶೇ ಧಾತಯಿತುಞ್ಚಾನ್ಯದೇಶೀಯಾನಾಂ ಕರೇಷು ಸಮರ್ಪಯಿಷ್ಯನ್ತಿ, ಕಿನ್ತು ಸ ತೃತೀಯದಿವಸೇ ಶ್ಮಶಾನಾದ್ ಉತ್ಥಾಪಿಷ್ಯತೇ|
20 Wtedy podeszła do niego matka synów Zebedeusza ze swoimi synami, oddając [mu] pokłon i prosząc go o coś.
ತದಾನೀಂ ಸಿವದೀಯಸ್ಯ ನಾರೀ ಸ್ವಪುತ್ರಾವಾದಾಯ ಯೀಶೋಃ ಸಮೀಪಮ್ ಏತ್ಯ ಪ್ರಣಮ್ಯ ಕಞ್ಚನಾನುಗ್ರಹಂ ತಂ ಯಯಾಚೇ|
21 A on ją zapytał: Czego chcesz? Odpowiedziała mu: Powiedz, aby ci dwaj moi synowie siedzieli jeden po twojej prawej, a drugi po lewej stronie w twoim królestwie.
ತದಾ ಯೀಶುಸ್ತಾಂ ಪ್ರೋಕ್ತವಾನ್, ತ್ವಂ ಕಿಂ ಯಾಚಸೇ? ತತಃ ಸಾ ಬಭಾಷೇ, ಭವತೋ ರಾಜತ್ವೇ ಮಮಾನಯೋಃ ಸುತಯೋರೇಕಂ ಭವದ್ದಕ್ಷಿಣಪಾರ್ಶ್ವೇ ದ್ವಿತೀಯಂ ವಾಮಪಾರ್ಶ್ವ ಉಪವೇಷ್ಟುಮ್ ಆಜ್ಞಾಪಯತು|
22 Ale Jezus odpowiedział: Nie wiecie, o co prosicie. Czy możecie pić kielich, który ja będę pił, i być ochrzczeni chrztem, którym ja się chrzczę? Odpowiedzieli mu: Możemy.
ಯೀಶುಃ ಪ್ರತ್ಯುವಾಚ, ಯುವಾಭ್ಯಾಂ ಯದ್ ಯಾಚ್ಯತೇ, ತನ್ನ ಬುಧ್ಯತೇ, ಅಹಂ ಯೇನ ಕಂಸೇನ ಪಾಸ್ಯಾಮಿ ಯುವಾಭ್ಯಾಂ ಕಿಂ ತೇನ ಪಾತುಂ ಶಕ್ಯತೇ? ಅಹಞ್ಚ ಯೇನ ಮಜ್ಜೇನೇನ ಮಜ್ಜಿಷ್ಯೇ, ಯುವಾಭ್ಯಾಂ ಕಿಂ ತೇನ ಮಜ್ಜಯಿತುಂ ಶಕ್ಯತೇ? ತೇ ಜಗದುಃ ಶಕ್ಯತೇ|
23 Wtedy im powiedział: Mój kielich będziecie pić i chrztem, którym ja się chrzczę, będziecie ochrzczeni, ale nie do mnie należy danie miejsca po mojej prawej i lewej stronie, lecz [będzie dane tym], którym zostało przygotowane przez mojego Ojca.
ತದಾ ಸ ಉಕ್ತವಾನ್, ಯುವಾಂ ಮಮ ಕಂಸೇನಾವಶ್ಯಂ ಪಾಸ್ಯಥಃ, ಮಮ ಮಜ್ಜನೇನ ಚ ಯುವಾಮಪಿ ಮಜ್ಜಿಷ್ಯೇಥೇ, ಕಿನ್ತು ಯೇಷಾಂ ಕೃತೇ ಮತ್ತಾತೇನ ನಿರೂಪಿತಮ್ ಇದಂ ತಾನ್ ವಿಹಾಯಾನ್ಯಂ ಕಮಪಿ ಮದ್ದಕ್ಷಿಣಪಾರ್ಶ್ವೇ ವಾಮಪಾರ್ಶ್ವೇ ಚ ಸಮುಪವೇಶಯಿತುಂ ಮಮಾಧಿಕಾರೋ ನಾಸ್ತಿ|
24 A gdy owych dziesięciu [to] usłyszało, oburzyli się na tych dwóch braci.
ಏತಾಂ ಕಥಾಂ ಶ್ರುತ್ವಾನ್ಯೇ ದಶಶಿಷ್ಯಾಸ್ತೌ ಭ್ರಾತರೌ ಪ್ರತಿ ಚುಕುಪುಃ|
25 Ale Jezus przywołał ich [do siebie] i powiedział: Wiecie, że władcy narodów panują nad nimi, a ci, którzy [są] wielcy, sprawują swą władzę nad nimi.
ಕಿನ್ತು ಯೀಶುಃ ಸ್ವಸಮೀಪಂ ತಾನಾಹೂಯ ಜಗಾದ, ಅನ್ಯದೇಶೀಯಲೋಕಾನಾಂ ನರಪತಯಸ್ತಾನ್ ಅಧಿಕುರ್ವ್ವನ್ತಿ, ಯೇ ತು ಮಹಾನ್ತಸ್ತೇ ತಾನ್ ಶಾಸತಿ, ಇತಿ ಯೂಯಂ ಜಾನೀಥ|
26 Lecz nie tak ma być wśród was, ale kto między wami chce być wielki, niech będzie waszym sługą.
ಕಿನ್ತು ಯುಷ್ಮಾಕಂ ಮಧ್ಯೇ ನ ತಥಾ ಭವೇತ್, ಯುಷ್ಮಾಕಂ ಯಃ ಕಶ್ಚಿತ್ ಮಹಾನ್ ಬುಭೂಷತಿ, ಸ ಯುಷ್ಮಾನ್ ಸೇವೇತ;
27 I kto wśród was chce być pierwszy, niech będzie waszym sługą.
ಯಶ್ಚ ಯುಷ್ಮಾಕಂ ಮಧ್ಯೇ ಮುಖ್ಯೋ ಬುಭೂಷತಿ, ಸ ಯುಷ್ಮಾಕಂ ದಾಸೋ ಭವೇತ್|
28 Tak jak Syn Człowieczy nie przyszedł, aby mu służono, ale aby służyć i oddać swoje życie na okup za wielu.
ಇತ್ಥಂ ಮನುಜಪುತ್ರಃ ಸೇವ್ಯೋ ಭವಿತುಂ ನಹಿ, ಕಿನ್ತು ಸೇವಿತುಂ ಬಹೂನಾಂ ಪರಿತ್ರಾಣಮೂಲ್ಯಾರ್ಥಂ ಸ್ವಪ್ರಾಣಾನ್ ದಾತುಞ್ಚಾಗತಃ|
29 A gdy wychodzili z Jerycha, szedł za nim wielki tłum.
ಅನನ್ತರಂ ಯಿರೀಹೋನಗರಾತ್ ತೇಷಾಂ ಬಹಿರ್ಗಮನಸಮಯೇ ತಸ್ಯ ಪಶ್ಚಾದ್ ಬಹವೋ ಲೋಕಾ ವವ್ರಜುಃ|
30 A oto dwaj ślepi, siedzący przy drodze, usłyszawszy, że Jezus przechodzi, zawołali: Zmiłuj się nad nami, Panie, Synu Dawida!
ಅಪರಂ ವರ್ತ್ಮಪಾರ್ಶ್ವ ಉಪವಿಶನ್ತೌ ದ್ವಾವನ್ಧೌ ತೇನ ಮಾರ್ಗೇಣ ಯೀಶೋ ರ್ಗಮನಂ ನಿಶಮ್ಯ ಪ್ರೋಚ್ಚೈಃ ಕಥಯಾಮಾಸತುಃ, ಹೇ ಪ್ರಭೋ ದಾಯೂದಃ ಸನ್ತಾನ, ಆವಯೋ ರ್ದಯಾಂ ವಿಧೇಹಿ|
31 Tłum surowo nakazywał im milczeć, lecz oni tym bardziej wołali: Zmiłuj się nad nami, Panie, Synu Dawida!
ತತೋ ಲೋಕಾಃ ಸರ್ವ್ವೇ ತುಷ್ಣೀಮ್ಭವತಮಿತ್ಯುಕ್ತ್ವಾ ತೌ ತರ್ಜಯಾಮಾಸುಃ; ತಥಾಪಿ ತೌ ಪುನರುಚ್ಚೈಃ ಕಥಯಾಮಾಸತುಃ ಹೇ ಪ್ರಭೋ ದಾಯೂದಃ ಸನ್ತಾನ, ಆವಾಂ ದಯಸ್ವ|
32 Wtedy Jezus zatrzymał się, zawołał ich i zapytał: Co chcecie, abym dla was zrobił?
ತದಾನೀಂ ಯೀಶುಃ ಸ್ಥಗಿತಃ ಸನ್ ತಾವಾಹೂಯ ಭಾಷಿತವಾನ್, ಯುವಯೋಃ ಕೃತೇ ಮಯಾ ಕಿಂ ಕರ್ತ್ತರ್ವ್ಯಂ? ಯುವಾಂ ಕಿಂ ಕಾಮಯೇಥೇ?
33 Odpowiedzieli mu: Panie, aby się otworzyły nasze oczy.
ತದಾ ತಾವುಕ್ತವನ್ತೌ, ಪ್ರಭೋ ನೇತ್ರಾಣಿ ನೌ ಪ್ರಸನ್ನಾನಿ ಭವೇಯುಃ|
34 Wtedy Jezus ulitował się [nad nimi], dotknął ich oczu, a natychmiast odzyskali wzrok i poszli za nim.
ತದಾನೀಂ ಯೀಶುಸ್ತೌ ಪ್ರತಿ ಪ್ರಮನ್ನಃ ಸನ್ ತಯೋ ರ್ನೇತ್ರಾಣಿ ಪಸ್ಪರ್ಶ, ತೇನೈವ ತೌ ಸುವೀಕ್ಷಾಞ್ಚಕ್ರಾತೇ ತತ್ಪಶ್ಚಾತ್ ಜಗ್ಮುತುಶ್ಚ|