Łukasza 15
1 I przybliżali się do niego wszyscy celnicy i grzesznicy, aby go słuchali.
ತದಾ ಕರಸಞ್ಚಾಯಿನಃ ಪಾಪಿನಶ್ಚ ಲೋಕಾ ಉಪದೇಶ್ಕಥಾಂ ಶ್ರೋತುಂ ಯೀಶೋಃ ಸಮೀಪಮ್ ಆಗಚ್ಛನ್|
2 I szemrali Faryzeuszowie i nauczeni w Piśmie, mówiąc: Ten grzeszniki przyjmuje i je z nimi.
ತತಃ ಫಿರೂಶಿನ ಉಪಾಧ್ಯಾಯಾಶ್ಚ ವಿವದಮಾನಾಃ ಕಥಯಾಮಾಸುಃ ಏಷ ಮಾನುಷಃ ಪಾಪಿಭಿಃ ಸಹ ಪ್ರಣಯಂ ಕೃತ್ವಾ ತೈಃ ಸಾರ್ದ್ಧಂ ಭುಂಕ್ತೇ|
3 I powiedział im to podobieństwo, mówiąc:
ತದಾ ಸ ತೇಭ್ಯ ಇಮಾಂ ದೃಷ್ಟಾನ್ತಕಥಾಂ ಕಥಿತವಾನ್,
4 Któryż z was człowiek, gdyby miał sto owiec, a straciłby jednę z nich, izali nie zostawia onych dziewięćdziesięciu i dziewięciu na puszczy, a nie idzie za oną, która zginęła, ażby ją znalazł?
ಕಸ್ಯಚಿತ್ ಶತಮೇಷೇಷು ತಿಷ್ಠತ್ಮು ತೇಷಾಮೇಕಂ ಸ ಯದಿ ಹಾರಯತಿ ತರ್ಹಿ ಮಧ್ಯೇಪ್ರಾನ್ತರಮ್ ಏಕೋನಶತಮೇಷಾನ್ ವಿಹಾಯ ಹಾರಿತಮೇಷಸ್ಯ ಉದ್ದೇಶಪ್ರಾಪ್ತಿಪರ್ಯ್ಯನತಂ ನ ಗವೇಷಯತಿ, ಏತಾದೃಶೋ ಲೋಕೋ ಯುಷ್ಮಾಕಂ ಮಧ್ಯೇ ಕ ಆಸ್ತೇ?
5 A znalazłszy kładzie ją na ramiona swoje, radując się.
ತಸ್ಯೋದ್ದೇಶಂ ಪ್ರಾಪ್ಯ ಹೃಷ್ಟಮನಾಸ್ತಂ ಸ್ಕನ್ಧೇ ನಿಧಾಯ ಸ್ವಸ್ಥಾನಮ್ ಆನೀಯ ಬನ್ಧುಬಾನ್ಧವಸಮೀಪವಾಸಿನ ಆಹೂಯ ವಕ್ತಿ,
6 A przyszedłszy do domu, zwołuje przyjaciół, i sąsiadów, mówiąc im: Radujcie się ze mną; bom znalazł owcę, która była zginęła.
ಹಾರಿತಂ ಮೇಷಂ ಪ್ರಾಪ್ತೋಹಮ್ ಅತೋ ಹೇತೋ ರ್ಮಯಾ ಸಾರ್ದ್ಧಮ್ ಆನನ್ದತ|
7 Powiadam wam, że taka będzie radość w niebie nad jednym grzesznikiem pokutującym, więcej niż nad dziewięćdziesiąt i dziewięciu sprawiedliwych, którzy nie potrzebują pokuty.
ತದ್ವದಹಂ ಯುಷ್ಮಾನ್ ವದಾಮಿ, ಯೇಷಾಂ ಮನಃಪರಾವರ್ತ್ತನಸ್ಯ ಪ್ರಯೋಜನಂ ನಾಸ್ತಿ, ತಾದೃಶೈಕೋನಶತಧಾರ್ಮ್ಮಿಕಕಾರಣಾದ್ ಯ ಆನನ್ದಸ್ತಸ್ಮಾದ್ ಏಕಸ್ಯ ಮನಃಪರಿವರ್ತ್ತಿನಃ ಪಾಪಿನಃ ಕಾರಣಾತ್ ಸ್ವರ್ಗೇ ಽಧಿಕಾನನ್ದೋ ಜಾಯತೇ|
8 Albo która niewiasta mając dziesięć groszy, jeźliby straciła grosz jeden, izali nie zapala świecy, i nie umiata domu, a nie szuka z pilnością, ażby znalazła?
ಅಪರಞ್ಚ ದಶಾನಾಂ ರೂಪ್ಯಖಣ್ಡಾನಾಮ್ ಏಕಖಣ್ಡೇ ಹಾರಿತೇ ಪ್ರದೀಪಂ ಪ್ರಜ್ವಾಲ್ಯ ಗೃಹಂ ಸಮ್ಮಾರ್ಜ್ಯ ತಸ್ಯ ಪ್ರಾಪ್ತಿಂ ಯಾವದ್ ಯತ್ನೇನ ನ ಗವೇಷಯತಿ, ಏತಾದೃಶೀ ಯೋಷಿತ್ ಕಾಸ್ತೇ?
9 A znalazłszy, zwołuje przyjaciółek i sąsiadek, mówiąc: Radujcie się ze mną; albowiem znalazłam grosz, którym była straciła.
ಪ್ರಾಪ್ತೇ ಸತಿ ಬನ್ಧುಬಾನ್ಧವಸಮೀಪವಾಸಿನೀರಾಹೂಯ ಕಥಯತಿ, ಹಾರಿತಂ ರೂಪ್ಯಖಣ್ಡಂ ಪ್ರಾಪ್ತಾಹಂ ತಸ್ಮಾದೇವ ಮಯಾ ಸಾರ್ದ್ಧಮ್ ಆನನ್ದತ|
10 Tak, powiadam wam, będzie radość przed Anioły Bożymi nad jednym grzesznikiem pokutującym.
ತದ್ವದಹಂ ಯುಷ್ಮಾನ್ ವ್ಯಾಹರಾಮಿ, ಏಕೇನ ಪಾಪಿನಾ ಮನಸಿ ಪರಿವರ್ತ್ತಿತೇ, ಈಶ್ವರಸ್ಯ ದೂತಾನಾಂ ಮಧ್ಯೇಪ್ಯಾನನ್ದೋ ಜಾಯತೇ|
11 Nadto rzekł: Człowiek niektóry miał dwóch synów,
ಅಪರಞ್ಚ ಸ ಕಥಯಾಮಾಸ, ಕಸ್ಯಚಿದ್ ದ್ವೌ ಪುತ್ರಾವಾಸ್ತಾಂ,
12 I rzekł młodszy z nich ojcu: Ojcze! daj mi dział majętności na mię przypadający. I rozdzielił im majętność.
ತಯೋಃ ಕನಿಷ್ಠಃ ಪುತ್ರಃ ಪಿತ್ರೇ ಕಥಯಾಮಾಸ, ಹೇ ಪಿತಸ್ತವ ಸಮ್ಪತ್ತ್ಯಾ ಯಮಂಶಂ ಪ್ರಾಪ್ಸ್ಯಾಮ್ಯಹಂ ವಿಭಜ್ಯ ತಂ ದೇಹಿ, ತತಃ ಪಿತಾ ನಿಜಾಂ ಸಮ್ಪತ್ತಿಂ ವಿಭಜ್ಯ ತಾಭ್ಯಾಂ ದದೌ|
13 A po niewielu dniach, zebrawszy wszystko on młodszy syn, odjechał w daleką krainę, i rozproszył tam majętność swoję, żyjąc rozpustnie.
ಕತಿಪಯಾತ್ ಕಾಲಾತ್ ಪರಂ ಸ ಕನಿಷ್ಠಪುತ್ರಃ ಸಮಸ್ತಂ ಧನಂ ಸಂಗೃಹ್ಯ ದೂರದೇಶಂ ಗತ್ವಾ ದುಷ್ಟಾಚರಣೇನ ಸರ್ವ್ವಾಂ ಸಮ್ಪತ್ತಿಂ ನಾಶಯಾಮಾಸ|
14 A gdy wszystko potracił, stał się głód wielki w onej krainie, a on począł niedostatek cierpieć.
ತಸ್ಯ ಸರ್ವ್ವಧನೇ ವ್ಯಯಂ ಗತೇ ತದ್ದೇಶೇ ಮಹಾದುರ್ಭಿಕ್ಷಂ ಬಭೂವ, ತತಸ್ತಸ್ಯ ದೈನ್ಯದಶಾ ಭವಿತುಮ್ ಆರೇಭೇ|
15 A tak szedłszy, przystał do jednego mieszczanina onej krainy, który go posłał do folwarku swego, aby pasł świnie.
ತತಃ ಪರಂ ಸ ಗತ್ವಾ ತದ್ದೇಶೀಯಂ ಗೃಹಸ್ಥಮೇಕಮ್ ಆಶ್ರಯತ; ತತಃ ಸತಂ ಶೂಕರವ್ರಜಂ ಚಾರಯಿತುಂ ಪ್ರಾನ್ತರಂ ಪ್ರೇಷಯಾಮಾಸ|
16 I żądał napełnić brzuch swój młótem, które jadały świnie; ale mu nikt nie dawał.
ಕೇನಾಪಿ ತಸ್ಮೈ ಭಕ್ಷ್ಯಾದಾನಾತ್ ಸ ಶೂಕರಫಲವಲ್ಕಲೇನ ಪಿಚಿಣ್ಡಪೂರಣಾಂ ವವಾಞ್ಛ|
17 Potem przyszedłszy do siebie, rzekł: O jako wiele najemników ojca mego mają dosyć chleba, a ja od głodu ginę!
ಶೇಷೇ ಸ ಮನಸಿ ಚೇತನಾಂ ಪ್ರಾಪ್ಯ ಕಥಯಾಮಾಸ, ಹಾ ಮಮ ಪಿತುಃ ಸಮೀಪೇ ಕತಿ ಕತಿ ವೇತನಭುಜೋ ದಾಸಾ ಯಥೇಷ್ಟಂ ತತೋಧಿಕಞ್ಚ ಭಕ್ಷ್ಯಂ ಪ್ರಾಪ್ನುವನ್ತಿ ಕಿನ್ತ್ವಹಂ ಕ್ಷುಧಾ ಮುಮೂರ್ಷುಃ|
18 Wstawszy tedy, pójdę do ojca mego i rzekę mu: Ojcze! zgrzeszyłem przeciwko niebu i przed tobą.
ಅಹಮುತ್ಥಾಯ ಪಿತುಃ ಸಮೀಪಂ ಗತ್ವಾ ಕಥಾಮೇತಾಂ ವದಿಷ್ಯಾಮಿ, ಹೇ ಪಿತರ್ ಈಶ್ವರಸ್ಯ ತವ ಚ ವಿರುದ್ಧಂ ಪಾಪಮಕರವಮ್
19 I nie jestem godzien więcej być nazywany synem twoim, uczyń mię jako jednego z najemników twoich.
ತವ ಪುತ್ರಇತಿ ವಿಖ್ಯಾತೋ ಭವಿತುಂ ನ ಯೋಗ್ಯೋಸ್ಮಿ ಚ, ಮಾಂ ತವ ವೈತನಿಕಂ ದಾಸಂ ಕೃತ್ವಾ ಸ್ಥಾಪಯ|
20 Tedy wstawszy, szedł do ojca swego. A gdy on jeszcze był opodal, ujrzał go ojciec jego, i użaliwszy się go, przybieżał, a padłszy na szyję jego, pocałował go.
ಪಶ್ಚಾತ್ ಸ ಉತ್ಥಾಯ ಪಿತುಃ ಸಮೀಪಂ ಜಗಾಮ; ತತಸ್ತಸ್ಯ ಪಿತಾತಿದೂರೇ ತಂ ನಿರೀಕ್ಷ್ಯ ದಯಾಞ್ಚಕ್ರೇ, ಧಾವಿತ್ವಾ ತಸ್ಯ ಕಣ್ಠಂ ಗೃಹೀತ್ವಾ ತಂ ಚುಚುಮ್ಬ ಚ|
21 I rzekł mu syn: Ojcze! zgrzeszyłem przeciwko niebu i przed tobą, i jużem nie jest godzien, abym był nazywany synem twoim.
ತದಾ ಪುತ್ರ ಉವಾಚ, ಹೇ ಪಿತರ್ ಈಶ್ವರಸ್ಯ ತವ ಚ ವಿರುದ್ಧಂ ಪಾಪಮಕರವಂ, ತವ ಪುತ್ರಇತಿ ವಿಖ್ಯಾತೋ ಭವಿತುಂ ನ ಯೋಗ್ಯೋಸ್ಮಿ ಚ|
22 Rzekł tedy ojciec do sług swoich: Przynieście onę przednią szatę, a obleczcie go, i dajcie pierścień na rękę jego, i obuwie na nogi jego.
ಕಿನ್ತು ತಸ್ಯ ಪಿತಾ ನಿಜದಾಸಾನ್ ಆದಿದೇಶ, ಸರ್ವ್ವೋತ್ತಮವಸ್ತ್ರಾಣ್ಯಾನೀಯ ಪರಿಧಾಪಯತೈನಂ ಹಸ್ತೇ ಚಾಙ್ಗುರೀಯಕಮ್ ಅರ್ಪಯತ ಪಾದಯೋಶ್ಚೋಪಾನಹೌ ಸಮರ್ಪಯತ;
23 A przywiódłszy ono tłuste cielę, zabijcie, a jedząc bądźmy weseli.
ಪುಷ್ಟಂ ಗೋವತ್ಸಮ್ ಆನೀಯ ಮಾರಯತ ಚ ತಂ ಭುಕ್ತ್ವಾ ವಯಮ್ ಆನನ್ದಾಮ|
24 Albowiem ten syn mój umarł był, a zasię ożył; zginął był, i znaleziony jest; i poczęli się weselić.
ಯತೋ ಮಮ ಪುತ್ರೋಯಮ್ ಅಮ್ರಿಯತ ಪುನರಜೀವೀದ್ ಹಾರಿತಶ್ಚ ಲಬ್ಧೋಭೂತ್ ತತಸ್ತ ಆನನ್ದಿತುಮ್ ಆರೇಭಿರೇ|
25 Ale starszy syn jego był na polu; a gdy przychodząc przybliżył się ku domowi, usłyszał muzykę i tańce;
ತತ್ಕಾಲೇ ತಸ್ಯ ಜ್ಯೇಷ್ಠಃ ಪುತ್ರಃ ಕ್ಷೇತ್ರ ಆಸೀತ್| ಅಥ ಸ ನಿವೇಶನಸ್ಯ ನಿಕಟಂ ಆಗಚ್ಛನ್ ನೃತ್ಯಾನಾಂ ವಾದ್ಯಾನಾಞ್ಚ ಶಬ್ದಂ ಶ್ರುತ್ವಾ
26 A zawoławszy jednego z sług, pytał, co by to było.
ದಾಸಾನಾಮ್ ಏಕಮ್ ಆಹೂಯ ಪಪ್ರಚ್ಛ, ಕಿಂ ಕಾರಣಮಸ್ಯ?
27 A on mu powiedział: Brat twój przyszedł, i zabił ojciec twój ono tłuste cielę, iż go zdrowego dostał.
ತತಃ ಸೋವಾದೀತ್, ತವ ಭ್ರಾತಾಗಮತ್, ತವ ತಾತಶ್ಚ ತಂ ಸುಶರೀರಂ ಪ್ರಾಪ್ಯ ಪುಷ್ಟಂ ಗೋವತ್ಸಂ ಮಾರಿತವಾನ್|
28 I rozgniewał się, a nie chciał wnijść; ale ojciec jego wyszedłszy prosił go.
ತತಃ ಸ ಪ್ರಕುಪ್ಯ ನಿವೇಶನಾನ್ತಃ ಪ್ರವೇಷ್ಟುಂ ನ ಸಮ್ಮೇನೇ; ತತಸ್ತಸ್ಯ ಪಿತಾ ಬಹಿರಾಗತ್ಯ ತಂ ಸಾಧಯಾಮಾಸ|
29 A on odpowiadając, rzekł ojcu: Oto przez tak wiele lat służę tobie, a nigdym nie przestąpił przykazania twego; wszakżeś mi nigdy nie dał koźlęcia, abym się z przyjacioły moimi weselił.
ತತಃ ಸ ಪಿತರಂ ಪ್ರತ್ಯುವಾಚ, ಪಶ್ಯ ತವ ಕಾಞ್ಚಿದಪ್ಯಾಜ್ಞಾಂ ನ ವಿಲಂಘ್ಯ ಬಹೂನ್ ವತ್ಸರಾನ್ ಅಹಂ ತ್ವಾಂ ಸೇವೇ ತಥಾಪಿ ಮಿತ್ರೈಃ ಸಾರ್ದ್ಧಮ್ ಉತ್ಸವಂ ಕರ್ತ್ತುಂ ಕದಾಪಿ ಛಾಗಮೇಕಮಪಿ ಮಹ್ಯಂ ನಾದದಾಃ;
30 Ale gdy ten syn twój, który pożarł majętność twoję z wszetecznicami, przyszedł, zabiłeś mu ono tłuste cielę.
ಕಿನ್ತು ತವ ಯಃ ಪುತ್ರೋ ವೇಶ್ಯಾಗಮನಾದಿಭಿಸ್ತವ ಸಮ್ಪತ್ತಿಮ್ ಅಪವ್ಯಯಿತವಾನ್ ತಸ್ಮಿನ್ನಾಗತಮಾತ್ರೇ ತಸ್ಯೈವ ನಿಮಿತ್ತಂ ಪುಷ್ಟಂ ಗೋವತ್ಸಂ ಮಾರಿತವಾನ್|
31 A on mu rzekł; Synu! tyś zawsze ze mną, a wszystkie dobra moje twoje są.
ತದಾ ತಸ್ಯ ಪಿತಾವೋಚತ್, ಹೇ ಪುತ್ರ ತ್ವಂ ಸರ್ವ್ವದಾ ಮಯಾ ಸಹಾಸಿ ತಸ್ಮಾನ್ ಮಮ ಯದ್ಯದಾಸ್ತೇ ತತ್ಸರ್ವ್ವಂ ತವ|
32 Lecz trzeba było weselić się i radować, że ten brat twój umarł był, a zasię ożył, i zginął był a znaleziony jest.
ಕಿನ್ತು ತವಾಯಂ ಭ್ರಾತಾ ಮೃತಃ ಪುನರಜೀವೀದ್ ಹಾರಿತಶ್ಚ ಭೂತ್ವಾ ಪ್ರಾಪ್ತೋಭೂತ್, ಏತಸ್ಮಾತ್ ಕಾರಣಾದ್ ಉತ್ಸವಾನನ್ದೌ ಕರ್ತ್ತುಮ್ ಉಚಿತಮಸ್ಮಾಕಮ್|
