< Faarfannaa 95 >
1 Kottaa Waaqayyoof faarfannaa; Kattaa fayyina keenyaatiifis ni ililchinaa.
Hodite, zapjevajmo Gospodu, pokliknimo Bogu, gradu spasenja svojega!
2 Galataan fuula isaa duratti haa dhiʼaannu; faarfannaadhaanis isa haa leellifnu.
Izaðimo pred lice njegovo s hvalom, u pjesmama pokliknimo mu!
3 Waaqayyo Waaqa guddaadhaatii; inni waaqota hundaa olitti Mootii guddaa dha.
Jer je Gospod velik Bog i velik car nad svijem bogovima.
4 Qileewwan lafaa harka isaa keessa jiru; fiixeewwan tulluus kan isaa ti.
U njegovoj su ruci dubine zemaljske, i visine gorske njegove su.
5 Galaanni kan isaa ti; isatu hojjeteetii; lafa gogaa illee harka isaatu uume.
Njegovo je more i on ga je stvorio, i suhotu ruke su njegove naèinile.
6 Kottaa gad jennee sagadnaa; Uumaa keenya Waaqayyo duratti ni jilbeenfannaa;
Hodite, poklonimo se, pripadnimo, kleknimo pred Gospodom tvorcem svojim.
7 inni Waaqa keenyaatii; nu immoo saba eegumsa isaa jala jirruu dha; bushaayee harka isaa keessa jiruudhas. Isin harʼa yoo sagalee isaa dhageessan,
Jer je on Bog naš, i mi narod paše njegove i ovce ruke njegove. Sad kad biste poslušali glas njegov:
8 akka Mariibaatti gootan sana, akka gaafa gammoojjii keessatti Maasaatti gootan sanaa mataa hin jabaatinaa;
“Nemojte da vam odrveni srce vaše kao u Merivi, kao u dan kušanja u pustinji,
9 abbootiin keessan utuma hojii koo arganuu, achitti qoranii na ilaalan.
Gdje me kušaše oci vaši, ispitaše i vidješe djelo moje.
10 Dhaloota sanatti ani waggaa afurtama nan dheekkame; anis, “Isaan saba garaan isaanii karaa irraa jalʼatee dha; isaan karaa koo hin beekne” nan jedheen.
Èetrdeset godina srdih se na rod onaj, i rekoh: ovi ljudi tumaraju srcem, i ne znaju putova mojih;
11 Kanaafuu ani dheekkamsa kootiin, “Isaan boqonnaa kootti hin galan” jedhee kakadhe.
I zato se zakleh u gnjevu svom da neæe uæi u mir moj.”