Faarfannaa 129

1 Faarfannaa ol baʼuu. Israaʼel akkana haa jedhu; “Isaan dargaggummaa kootii jalqabanii akka malee na cunqursaniiru;

Mnogo mi dosaðivaše od mladosti moje, neka reèe Izrailj,

2 isaan dargaggummaa kootii jalqabanii akka malee na cunqursaniiru; garuu na hin moʼanne.

Mnogo mi dosaðivaše od mladosti moje, ali me ne svladaše.

3 Warri qootiisa qotan dugda koo qotan; boʼoo isaaniis ni dheeressan.

Na leðima mojim oraše oraèi, i vodiše duge brazde svoje.

4 Waaqayyo garuu qajeelaa dha; funyoo jalʼootaa gargar kukkuteera.”

Gospod je pravedan; isijeèe konopce bezbožnièke.

5 Warri Xiyoonin jibban hundinuu, qaaniidhaan duubatti haa deebiʼan.

Postidjeæe se, odbiæe se svi koji nenavide Sion.

6 Isaan akka marga bantii manaa irraa kan utuu hin guddatin goguu haa taʼan;

Biæe kao trava na krovovima, koja se sasušuje prije nego se poèupa,

7 namichi haamu qabaa isaa guuttachuu, yookaan namichi walitti qabu bissii isaa guuttachuu hin dandaʼu.

Od koje neæe žetelac napuniti ruke svoje, niti naruèja svojega vezilac;

8 Warri achiin darban, “Eebbi Waaqayyoo isiniif haa taʼu; maqaa Waaqayyootiin isin eebbifna” isaaniin hin jedhin.

I koji prolaze neæe reæi: “Blagoslov Gospodnji na vama! blagosiljamo vas imenom Gospodnjim.”