Fakkeenya 30

1 Jecha Aguur ilma Yaaqee. Dubbiin nama kanaa akkana jedhee Iitiiʼeeliitti dubbatame: “Innis Iitiiʼeeliittii fi Ukaalitti dubbate:

Besede Jakéjevega sina Agúrja, celó prerokba. Človek je govoril Itiélu, celo Itiélu in Ukálu.

2 Ani dhugumaan doofaa nama hundaa gadii ti; ani hubannaa namni qabu hin qabu.

Zagotovo sem bolj brutalen kakor katerikoli človek in nimam človeškega razumevanja.

3 Ani ogummaa hin baranne yookaan beekumsa Isa Qulqulluu sanaa hin qabu.

Niti se nisem učil modrosti niti imel spoznanja o svetih.

4 Eenyutu samiitti ol baʼee deebiʼee dhufe? Kan harki isaa bubbee walitti qabe eenyu? Namni bishaan uffataan mare eenyu? Kan daarii lafaa hunda jabeessee dhaabe eenyu? Maqaan isaatii fi maqaan ilma isaa eenyu? Mee yoo beekte natti himi!

Kdo se je povzpel v nebo ali se spustil? Kdo je zbral veter v svoje pesti? Kdo je vode omejil v obleko? Kdo je utrdil vse konce zemlje? Kakšno je njegovo ime in kakšno je ime njegovega sina, če lahko poveš?

5 “Dubbiin Waaqaa hundinuu hirʼina hin qabu; warra isatti kooluu galaniif, inni gaachana.

Vsaka Božja beseda je čista, on je ščit vsem tem, ki svoje trdno upanje polagajo vanj.

6 Dubbii isaatti homaa hin dabalin; yoo kanaa achii inni si ifata; atis sobduu taatee argamta.

Ne dodajaj njegovim besedam, da te ne graja in bi bil spoznan za lažnivca.

7 “Yaa Waaqayyo ani wantoota lama sin kadhadha; isaanis utuu hamman jirutti ana hin dhowwatin.

Dve stvari sem zahteval od tebe, ne odrekaj mi ju, preden umrem:

8 Gowwoomsaa fi soba narraa fageessi; hiyyummaa yookaan sooruma naaf hin kennin; garuu buddeena koo guyyaa guyyaan naaf kenni.

ničnost in laži odstrani daleč od mene, ne dajaj mi niti revščine niti bogastev, hrani me s hrano zame primerno,

9 Yoo kanaa achii ani akka malee quufee si ganee ‘Waaqayyo eenyuu dha?’ nan jedha; yookaan hiyyoomee hatee, akkasiin maqaa Waaqa koo nan salphisa.

da ne bi bil sit in te utajil in rekel: »Kdo je Gospod?« Ali, da ne bi bil reven in kradel in zaman vzel imena svojega Boga.

10 “Garbicha tokko gooftaa isaa biratti hin hamatin, yoo kanaa achii inni si abaaraa; atis waan kanatti ni gaafatamta.

Služabnika ne zatoži njegovemu gospodarju, da te ne bi ta preklel in bi bil ti spoznan [za] krivega.

11 “Dhaloota abbaa isaa abaaru kan haadha isaa illee hin eebbifnetu jira;

Je rod, ki preklinja svojega očeta in ne blagoslavlja svoje matere.

12 dhaloota qulqulluu of seʼu, kan xurii isaa irraa hin qulqulleeffamintu jiru;

Je rod, ki je čist v svojih lastnih očeh, vendar ni umit pred svojimi umazanostmi.

13 dhaloota iji isaa akka malee of tuulu, kan baalleen ija isaas nama tuffatutu jira;

Je rod, oh kako vzvišene so njihove oči! In njihove veke povzdignjene.

14 dhaloota hiyyeeyyii lafa irraa fixuuf rakkattoota illee gidduu namaatii balleessuuf ilkaan isaa goraadee, haʼoon isaa immoo billaa taʼe jira.

Je rod, katerih zobje so kakor meči in zobje njihove čeljusti kakor noži, da požro uboge z zemlje in pomoči potrebne izmed ljudi.

15 “Dhulaandhulli intallan, ‘Kenni! Kenni!’ jedhanii iyyan lama qabdi. “Wantoota gonkumaa hin quufne sadiitu jira; kanneen gonkumaa, ‘Nu gaʼe!’ hin jenne immoo afurtu jira:

Pijavka ima dve hčeri, kričeč: »Daj, daj.« So tri stvari, ki niso nikoli nasičene, da, štiri stvari ne rečejo: »Dovolj je «:

16 isaanis Siiʼool, gadameessa maseene, lafa gonkumaa bishaan hin quufnee fi ibidda gonkumaa, ‘Na gaʼe!’ hin jennee dha. (Sheol h7585)

grob in jalova maternica; zemlja, ki ni nasičena z vodo; in ogenj, ki ne govori: »Dovolj je.« (Sheol h7585)

17 “Ija abbaatti qoosu, kan ajaja haadhaa tuffatu arraagessa sululaatiin baafama; joobiraanis ni nyaatama.

Oko, ki zasmehuje svojega očeta in prezira pokoravanje svoji materi, bodo izkljuvali dolinski krokarji in mladi orli ga bodo pojedli.

18 “Wantoonni akka malee na dinqisiisan sadiitu jira; afur immoo ani hin hubadhu; kunis:

Tri stvari so, ki so mi prečudovite, da, štiri, ki jih ne poznam:

19 Karaan risaa samii irra, karaan bofaa kattaa irra, karaan doonii galaana guddaa irra, karaan dhiiraa immoo dubartii wajjin taʼuu isaa ti.

pot orla na nebu; pot kače na skali; pot ladje na sredini morja; in pot človeka z dekletom.

20 “Karaan ejjituu kana: Isheen waa nyaattee afaan haqatti; ergasii immoo, ‘Ani homaa hin balleessine’ jetti.

Podobna je pot zakonolomne ženske; jé in si obriše svoja usta ter reče: »Nobene zlobnosti nisem storila.«

21 “Lafti waan sadii jalatti hollatti; afur immoo baachuu hin dandeessu; kunis:

Zaradi treh stvari je zemlja vznemirjena in zaradi štirih kar ne more prenesti:

22 Garbicha mootii taʼu, gowwaa nyaatee quufu,

zaradi služabnika, kadar kraljuje; in bedaka, kadar je nasičen s hrano;

23 dubartiin jibbamte yeroo dhirsa argattu, garbittii giiftii ishee dhaaltu.

zaradi zoprne ženske, kadar je poročena; in pomočnice, ki je dedinja svoje gospodarice.

24 “Wantoonni xixinnoon afur lafa irra jiru; taʼu illee isaan akka malee ogeeyyii dha; isaanis:

Štiri stvari so, ki so majhne na zemlji, toda le-te so silno modre:

25 Goondaawwan tuuta jabina hin qabnee dha; taʼus isaan yeroo bonaa nyaata isaanii walitti qaban;

mravlje niso močno ljudstvo, vendar svojo hrano pripravljajo poleti;

26 osoleewwan uumamawwan humna hin qabnee dha; garuu kattaa keessa jiraatu;

kunci so samo slaboten narod, vendar si svoje hiše naredijo v skalah;

27 hawwaannisni mootii hin qabu; garuu tarree galee yaaʼa;

leteče kobilice nimajo kralja, pa vendar gredo vse izmed njih s trumami;

28 loccuun harkaan qabamuu dandeessi; garuu masaraa mootii keessatti argamti.

pajkovka grabi s svojimi rokami in je v kraljevih palačah.

29 “Wantoota deemsa tolan sadiitu jira; kanneen tarkaanfii bareedanis afurtu jira; isaanis:

Tri stvari so, ki dobro hodijo, da, štiri so ljubke v hoji:

30 Leenca bineensa hunda keessaa jabaa, kan waan tokko illee sodaatee duubatti hin deebine;

lev, ki je najmočnejši med zvermi in se ne obrača proč zaradi kogarkoli;

31 korma indaanqoo kan kooraa deemu, korbeessa reʼeetii fi, mootii loltoota isaa dura deemu.

hrt; in tudi kozel; in kralj, zoper katerega ni vstaje.

32 “Ati yoo of jajuudhaan gowwoomte, yookaan yoo hammina malatte, harka kee afaan kee irra kaaʼadhu!

Če si nespametno storil s povzdigovanjem samega sebe, ali če snuješ zlo, položi svojo roko na svoja usta.

33 Akkuma aannan raasuun dhadhaa baasu, funyaan micciiruunis dhiiga baasu sana, aarii kakaasuun lola fida.”

Zagotovo stepanje mleka prinaša maslo in močno stiskanje nosu prinaša kri, tako pospeševanje besa prinaša prepir.