< Salmenes 72 >
1 Av Salomo. Gud, gjev kongen dine domar og kongssonen di rettferd!
Za Salomona: Bog, sodbe svoje kralju daj in pravico svojo sinu kraljevemu.
2 Han skal døma ditt folk med rettferd og dine armingar med rett.
Sodi naj ljudstvo tvoje pravično, in uboge tvoje po pravici.
3 Fjelli skal bera fred for folket, og like eins haugarne, ved rettferd.
Mir naj ljudstvu gore rodé, in griči zavoljo pravice.
4 Han skal døma armingarne i folket, han skal frelsa borni åt den fatige og knasa valdsmannen.
Rešil bode ljudstva siromake, otél ubogih sinove, a zdrobil zatiralca.
5 Dei skal ottast deg so lenge soli skin, og so lenge månen lyser frå ætt til ætt.
Čestili te bodejo, dokler bode solnce, in dokler bode trajal mesec do večnega róda.
6 Han skal koma ned som regn på nyslegen voll, lik ei regnskur som væter jordi.
Kakor ko pride dež nad travo pokošeno, ko deževje, moča zemlji,
7 I hans dagar skal den rettferdige bløma, og det skal vera mykje fred, alt til det ingen måne er meir.
Bode v cvetu o času njegovem pravični, in mirú obilost, dokler da ne bode meseca.
8 Og han skal hava herredom frå hav til hav, og frå elvi til endarne av jordi.
In gospodoval bode od morja do morja in od reke do mej zemljé.
9 Dei som bur i øydemarki, skal bøygja seg for honom, og hans fiendar skal slikka mold.
Pred njim se bodo klanjali in čestili ga tujci; in prah bodejo lizali sovražniki njegovi.
10 Kongarne frå Tarsis og øyarne skal bera fram gåvor, kongarne frå Sjeba og Seba skal koma med skatt.
Kralji morski in otočani nosili mu bodejo darí; kralji iz Sabeje in Sabe prinesó mu darilo.
11 Alle kongar skal fall ned for honom, alle folkeslag skal tena honom.
Dâ, klanjali se bodo vsi kralji; vsi narodi mu bodejo služili.
12 For han skal frelsa den fatige som ropar, og armingen som ingen hjelpar hev.
Ker rešil bode ljudstvo vpijoče, in ubozega, kateremu ne bode pomočnika.
13 Han skal spara vesalmannen og den fatige, og sjælerne åt dei fatige skal han frelsa.
Prizanašal bode siromaku in potrebnemu, in duše potrebnih bode rešil.
14 Frå trykk og vald skal han løysa deira sjæl, og dyrt skal blodet deira vera i hans augo.
Zvijače in silovitosti bode otél njih dušo; tako draga je njih kri v očeh njegovih.
15 Og han skal liva, og Sjeba-gull skal han gjeva honom, og han skal alltid beda for honom, heile dagen skal han lova honom.
Torej, dokler bode živel, dajal mu bode zlata Sabejskega, in prosil bode zanj neprestano, ves dan ga blagoslavljal.
16 Det skal vera ei mengd med korn i landet, på fjelltopparne, grøda skal susa som Libanonskogen, og folk blømer fram i byarne som gras på jordi.
Kjer bode peščica pšenice na zemlji, na vrhu gorâ, majal se bode kakor Libanon sad njegov, in cveli bodejo meščani kakor trava zemeljska.
17 Hans namn skal vara i all æva, so lenge soli skin, skal hans namn setja nye renningar, og ved honom skal dei velsigna seg, alle heidningefolk skal prisa honom sæl.
Imé njegovo bode vekomaj; dokler bode solnce, poganjalo bode ime njegovo; in blagoslavljajoč se v njem bodo ga blagrovali vsi narodi.
18 Lova vere Gud Herren, Israels Gud, han, den einaste som gjer under!
Slava Gospodu, Bogu, Izraelovemu, kateri sam dela čuda.
19 Og lova vere hans herlege namn i all æva! og all jordi verte full av hans æra! Amen, amen!
In blagoslovljeno ime slave njegove vekomaj, in slave njegove naj se napolni vsa zemlja; zgôdi se, in zgôdi se!
20 Ende på bønerne av David, son åt Isai.
Konec je molitev Davidovih, sina Izajevega.