Salmenes 63
1 Ein salme av David, då han var i Juda øydemark. Gud, du er min Gud, eg søkjer deg tidleg; mi sjæl tyrster etter deg, mitt kjøt lengtar etter deg i eit turt land som ligg i vanmagt utan vatn.
Psalm Davidov, ko je bil v puščavi Judovi. O Bog, Bog mogočni si moj, zgodaj te iščem; dušo mojo žeja po tebi; po tebi hrepeni moje meso, v deželi suhi in onemogli brez vodá:
2 Soleis hev eg set etter deg i heilagdomen til å sjå di kraft og di æra.
Gledati tvojo moč in slavo: tvojo, kakor sem te gledal v svetem kraji.
3 For di miskunn er betre enn livet, mine lippor skal prisa deg.
(Ker milost tvoja je boljša od življenja), hvalijo naj te ustne moje.
4 Soleis vil eg lova deg so lenge eg liver, i ditt namn vil eg lyfta upp mine hender.
Tako te bodem blagoslavljal v življenji svojem, v imenu tvojem bodem povzdigaval svoje roke.
5 Som av merg og feitt skal mi sjæl verta mett, og med lovsyngjande lippor skal min munn prisa deg.
Kakor tolšče in masti bode se nasitila duša moja, in z blagoglasnimi ustnami bodo te hvalila usta moja.
6 Når eg kjem deg i hug på mitt lægje, tenkjer eg på deg i nattevakterne.
Ko se spomnim tebe na ležišči svojem, čujem in premišljam tebe:
7 For du hev vore hjelp for meg, i skuggen av dine vengjer kann eg fegnast.
Da si bil velika pomoč meni, tako da sem prepeval v senci tvojih peroti;
8 Mi sjæl heng fast ved deg; di høgre hand held meg uppe.
Ko se duša moja tebe drži in gre za teboj, podpira me desnica tvoja.
9 Men dei som stend meg etter livet og vil tyna det, dei skal koma til dei nedste djup i jordi.
Zatorej bodejo oni, ki iščejo pogubljenja duše moje, prišli v najspodnje kraje zemlje.
10 Dei skal verta yvergjevne til sverdmagt, verta til ran for revar.
Storili bodo, da vsak iz med njih pogine z mečem; lesicam bodejo delež.
11 Men kongen skal gleda seg i Gud; kvar den som sver ved honom, skal prisa seg sæl, for ljugararne skal verta målbundne.
Kralj pa sam bode se radoval v Bogu; ponašal se bode, kdorkoli priseza pri njem, ko se bodejo zamašila usta laž govorečim.
