Salmenes 37
1 Av David. Vreidskast ikkje yver illgjerningsmennerne, harmast ikkje yver deim som gjer urett!
Pesem Davidova. Ne razsrdi se zaradi hudobnih, ne zavidaj njih, ki delajo krivico.
2 For liksom gras vert dei brått avskorne, og som grøne urter visnar dei burt.
Ker hitro se pokosé kakor seno, in kakor nežne trave zelenje odpadejo.
3 Lit på Herren og gjer det gode, bu i landet og legg vinn på truskap!
Zaupaj v Gospoda in delaj dobro; prebivaj v deželi in v poštenosti se pasi.
4 Og hugnast i Herren, so skal han gjeva deg det som ditt hjarta ynskjer.
In razveseljuj se v Gospodu, ki ti bode dal srca tvojega prošnje.
5 Gjev Herren din veg i vald, og lit på honom! Han skal gjera det;
Izróči Gospodu svojo pot in zaupaj vanj; on bode že storil.
6 og han skal lata di rettferd ganga fram som ljoset, og din rett som middagsklåren.
Kakor luč bode pokazal pravičnost tvojo, in pravico tvojo kakor poldan.
7 Ver still for Herren og stunda på honom! Vreidast ikkje yver den som hev lukka på sin veg, den mannen som legg upp meinråd!
Zanašaj se na Gospoda in čakaj ga neprestano: ne razsrdi se zaradi njega, ki ima srečo na poti svoji; zaradi moža, ki doprinaša, kar misli.
8 Haldt deg frå vreide, lat harm fara, vreidast ikkje, det er berre til å gjera ilt!
Odjenjaj od jeze, in pústí togoto, ne razsrdi se, da bi le hudo storil.
9 For illgjerningsmenner skal verta utrudde, men dei som ventar på Herren, dei skal erva landet.
Ker hudobniki se bodejo iztrebili: čakajoči pa Gospoda dedovali bodejo sami deželo.
10 Og um ei liti stund er den ugudlege ikkje til, og legg du merke til hans stad, so er han der ikkje.
In še malo, in celo ne bode krivičnega: ko bodeš ogledoval mesto njegovo, ne bode ga.
11 Men dei spaklyndte skal erva landet og hugnast ved mykjen fred.
Krotki pa bodejo dedovali deželo, in radovali se bodejo v obilosti mirú.
12 Den ugudlege tenkjer upp vondt imot den rettferdige og skjer tenner imot honom.
Ko misli krivični zoper pravičnega, in škriplje sè zobmí svojimi proti njemu,
13 Herren lær åt honom; for han ser at hans dag kjem.
Smeje se mu Gospod, ker vidi, da prihaja dan njegov.
14 Dei ugudlege dreg sverdet og spenner sin boge til å fella den arme og fatige og myrda deim som fer ærleg fram.
Meč naj so potegnili krivični in lok svoj napéli, da poderó ubozega in siromaka, da pobijejo poštene na potu:
15 Deira sverd skal ganga inn i deira eige hjarta, og deira bogar verta brotne sund.
Meč njihov predere njih srce, in zdrobé se njihovi loki.
16 Betre er det vesle den rettferdige hev, enn mykje gods hjå mange ugudlege.
Dobro je vsakemu pravičnemu malo, bolje nego obilost mnogim krivičnim.
17 For armarne vert brotne på dei ugudlege, men Herren styd dei rettferdige.
Ker roke krivičnih se zdrobé, pravične pa podpira Gospod.
18 Herren kjenner dei dagar dei ulastande skal liva, og deira arv skal vara til æveleg tid.
Gospod pozna čase poštenih, tako da bode posest njihova vekomaj.
19 Dei skal ikkje verta til skammar i den vonde tid, og i hungers dagar skal dei verta mette.
Osramoté se ne o hudem času; temuč nasitijo se o lakoti času,
20 For dei ugudlege skal ganga til grunnar, og Herrens fiendar som blomeskrud på engjar; dei kverv som røyk, kverv burt.
Ko krivični poginejo in sovražniki Gospoda kakor kar je drazega v jagnjetih, kakor to mine v dim, minejo oni.
21 Den ugudlege låner og gjev ikkje att, men den rettferdige gjer miskunn og gjev.
Na pósodo jemlje krivični, a vrniti ne more; pravični pa je milosten in daruje:
22 For dei han velsignar, skal erva landet; men dei han forbannar, skal verta utrudde.
Ker blagoslovljeni po njem podedovajo deželo, prokleti pa po njem pogubé se.
23 Herren gjer ein manns steg faste, og han hev hugnad i hans veg.
Gospod stavi stopinje možu, katerega poti se raduje.
24 Når han fell, vert han ikkje støypt til marki; for Herren styd hans hand.
Ko pada, ne zvrne se; ker Gospod podpira roko njegovo.
25 Eg hev vore ung og vorte gamall, men aldri hev eg set den rettferdige forlaten eller hans born beda um brød.
Otrok sem bil, postaral sem se tudi, ali videl nisem pravičnege zapuščenega tako, da bi kruha iskalo seme njegovo.
26 Heile dagen gjer han miskunn og låner ut, og hans born vert velsigna.
Ves dan deli milost in posoja, in v blagoslovu je seme njegovo.
27 Vik frå det vonde og gjer det gode, so vert du æveleg buande i landet.
Odstopi od hudega, in delaj dobro; tako prebivaj vekomaj.
28 For Herren elskar rett og forlet ikkje sine trugne; til æveleg tid vert dei haldne uppe; men avkjøme av ugudlege vert utrudt.
Ker Gospod ljubi pravico, in ne zapusti njih, katerim je dobrovoljen; na veke se ohrani, seme pa krivičnih se iztrebi.
29 Dei rettferdige skal erva landet og bu i det til æveleg tid.
Pravični bodo podedovali deželo, in prebivali bodo večno v njej.
30 Rettferdig manns munn andar visdom, og hans tunga taler det som rett er.
Pravičnega usta premišljajo modrost, in jezik njegov govori pravico.
31 Hans Guds lov er i hans hjarta, hans stig er ikkje ustøde.
V srci njegovem je postava njegovega Boga, noga njegova ne omahuje na hojah svojih.
32 Dei ugudlege lurer på den rettferdige og søkjer å drepa honom.
Krivični pa zalezuje pravičnega in želi ga umoriti.
33 Herren yvergjev honom ikkje i hans hand og fordømer honom ikkje, når han vert dømd.
Gospod ga ne zapusti v roki njegovi, ne dovoli, da se obsodi, ko se sodi.
34 Venta på Herren og haldt deg på hans veg! so skal han upphøgja deg til å erva landet; du skal sjå på at dei ugudlege vert utrudde.
Pazi na Gospoda in drži se poti njegove: tedaj te povzdigne, da bodeš podedoval deželo, videl krivičnih pogubo.
35 Eg såg ein ugudleg ovrikjen mann, og han breidde seg ut som eit heimevakse tre med sitt grøne lauv.
Videl sem krivičnega, ko je pognal z veliko močjo, in se razvijal kakor domače drevo zeleneče.
36 Men han gjekk burt, og sjå, han var ikkje meir, og eg leita etter honom, men han vart ikkje funnen.
Potem je minil, in glej, ni ga bilo več: ker iskal sem ga, a našel se ni.
37 Merk deg den ulastande mann, og sjå på den rett-tenkte, at freds mann hev ei framtid.
Opazuj poštenega, in glej pravičnega, konec tega moža je mir.
38 Men dei fråfalne vert alle saman utøydde, framtidi vert avskori for dei ugudlege.
Grešniki pa se pogubljajo vsi vkup; konec krivičnih se iztrebi.
39 Og frelsa for dei rettferdige kjem frå Herren, deira sterke vern i trengsels tid.
Ker blaginja njih je od Gospoda, moč njih o času stiske.
40 Og Herren hjelper deim og friar deim ut, han friar deim frå dei ugudlege og frelser deim, for dei flyr til honom.
In pomaga jim Gospod ter otima jih; otima jih krivičnih ter jih ohranja, ker pribegajo k njemu.
