< Salmenes 140 >
1 Til songmeisteren; ein salme av David. Herre, fria meg ut frå vonde folk, vara meg ifrå valdsmenner
Osvobodi me, oh Gospod, pred zlobnežem, varuj me pred nasilnežem,
2 som tenkjer vondt i hjarta, som kvar dag samlar seg til strid!
ki si v svojem srcu domišljajo vragolije; nenehno so zbrani skupaj za vojno.
3 Dei kvesser tunga si som ein orm, orme-eiter er under lipporne deira. (Sela)
Svoje jezike so naostrili kakor kača, gadji strup je pod njihovimi ustnicami. (Sela)
4 Vakta meg, Herre, for henderne til dei ugudlege, vara meg ifrå valdsmenner, som tenkjest til å få mine fet til fall.
Varuj me, oh Gospod, pred rokami zlobnih, ohrani me pred nasilnežem, ki se je namenil, da zruši moja ravnanja.
5 Dei ovmodige gøymer snara til meg og reip, dei strekkjer garn ved vegen, gildror set dei snaror for meg. (Sela)
Ponosni so zame prikrili zanko in vrvi, ob poti so razprostrli mrežo, zame so nastavili pasti. (Sela)
6 Eg segjer til Herren: «Min Gud er du.» Lyd, Herre, på mi bønerøyst!
Gospodu sem rekel: »Ti si moj Bog, usliši glas mojih ponižnih prošenj, oh Gospod.
7 Herre, Herre, du mi sterke frelsa, du vernar mitt hovud på væpningsdagen.
Oh Bog, Gospod, moč rešitve moje duše, mojo glavo si pokril na dan bitke.
8 Herre, lat ikkje den ugudlege få si lyst, lat ikkje hans vonde råd få framgang! Dei vilde elles upphøgja seg. (Sela)
Ne usliši, oh Gospod, želja zlobnih, nadalje ne njihovega zlobnega naklepa, da se ne bi poviševali.« (Sela)
9 Yver hovudet på deim som kringset meg, skal den ulukka falla som deira lippor valdar.
Glede glave tistih, ki me obdajajo, naj jih pokrije vragolija njihovih lastnih ustnic.
10 Brennande kol skal ein rista ned yver deim, i elden skal han kasta deim, i djupe vatn, so dei ikkje kann koma upp.
Naj nanje padajo goreči ogorki, naj bodo vrženi v ogenj, v globoke jame, da ne vstanejo ponovno.
11 Ein munnkåt mann skal ikkje trygt på jordi, den vonde valdsmann skal dei jaga til han sturtar.
Naj obrekovalec ne bo utrjen na zemlji, zlo naj lovi nasilneža, da ga premaga.
12 Eg veit at Herren skal greida saki for armingen, og retten for dei fatige.
Vem, da bo Gospod podpiral zadevo prizadetega in pravico ubogega.
13 Ja, dei rettferdige skal prisa namnet ditt, dei ærlege skal bu for di åsyn.
Zagotovo se bodo pravični zahvaljevali tvojemu imenu; iskreni bodo prebivali v tvoji prisotnosti.