Salmenes 103
1 Av David. Lova Herren, mi sjæl, og alt som i meg er, love hans heilage hamn!
Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša, in vse, kar je znotraj mene, blagoslavljaj njegovo sveto ime.
2 Lova Herren, mi sjæl, og gløym ikkje alle hans velgjerningar!
Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša in ne pozabi vseh dejanj njega,
3 Han som tilgjev all di skuld, han som lækjer alle dine brester,
ki odpušča vse tvoje krivičnosti, ki ozdravlja vse tvoje bolezni,
4 han som løyser ditt liv frå gravi, han som kryner deg med nåde og miskunn,
ki odkupuje tvoje življenje pred uničenjem, ki te krona z ljubečo skrbnostjo in nežnimi usmiljenji,
5 han som mettar din prydnad med godt, so du vert ung att som ørnen.
ki tvoja usta nasičuje z dobrimi stvarmi, tako da se tvoja mladost obnavlja kakor orlova.
6 Herren gjer rettferdsverk og rett mot alle som er under trykk.
Gospod izvršuje pravičnost in sodbo za vse, ki so zatirani.
7 Han kunngjorde sine vegar for Moses, sine gjerningar for Israels born.
Svoje poti je dal spoznati Mojzesu, svoja dela Izraelovim otrokom.
8 Miskunnsam og nådig er Herren, langmodig og rik på miskunn.
Gospod je usmiljen in milostljiv, počasen za jezo in obilen v usmiljenju.
9 Han trættar ikkje alltid og gøymer ikkje æveleg på vreide.
Ne bo se vedno pričkal niti svoje jeze ne bo držal na veke.
10 Han gjer ikkje med oss etter våre synder og gjev oss ikkje lika for våre misgjerningar.
Z nami ni ravnal po naših grehih niti nas ni nagrajeval glede na naše krivičnosti.
11 For so høg som himmelen er yver jordi, so er hans miskunn veldug yver deim som ottast honom.
Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako veliko je njegovo usmiljenje do tistih, ki se ga bojijo.
12 So langt som aust er frå vest, let han våre misgjerningar vera burte frå oss.
Kolikor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč odstranja naše prestopke od nas.
13 Som ein far miskunnar borni, so miskunnar Herren deim som ottast honom.
Kakor se oče usmili svojih otrok, tako se Gospod usmili teh, ki se ga bojijo.
14 For han veit kva slag skapning me er, han kjem i hug at me er dust.
Kajti pozna naš sestav; spominja se, da smo prah.
15 Eit menneskje, som gras er hans dagar, som blomen på marki, soleis blømer han.
Glede človeka, so njegovi dnevi kakor trava; kakor cvetica polja, tako cveti.
16 Når vinden fer yver honom, er han ikkje meir, og staden hans veit ikkje meir av honom.
Kajti čeznjo gre veter in izgine in njen kraj je ne bo več poznal.
17 Men Herrens miskunn er frå æva og til æva yver deim som ottast honom, og hans rettferd er mot barneborn,
Toda Gospodovo usmiljenje je od večnosti do večnosti na tistih, ki se ga bojijo in njegova pravičnost do otrok otrok,
18 mot deim som held hans pakt, og som kjem i hug hans fyresegner og liver etter deim.
tistim, ki se držijo njegove zaveze in tistim, ki se spominjajo njegovih zapovedi, da jih izpolnjujejo.
19 Herren hev sett sin kongsstol i himmelen, og hans rike råder yver alle ting.
Gospod je pripravil svoj prestol v nebesih in njegovo kraljestvo vlada nad vsemi.
20 Lova Herren, de hans englar, de velduge kjempor som set hans ord i verk, med di de lyder på røysti av hans ord!
Blagoslavljajte Gospoda, vi njegovi angeli, ki se odlikujete v moči, ki izpolnjujete njegove zapovedi s poslušanjem glasu njegove besede.
21 Lova Herren, alle hans herar, de hans tenarar som gjer hans vilje!
Blagoslavljajte Gospoda, vse ve njegove vojske, vi njegovi služabniki, ki izpolnjujete njegovo željo.
22 Lova Herren alle hans verk på alle stader i hans rike! Lova Herren mi sjæl!
Blagoslavljajte Gospoda, vsa njegova dela na vseh krajih njegovega gospostva. Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša.
