< Salomos Ordsprog 31 >
1 Ord av kong Lemuel, profetord som mor hans prenta inn i honom:
Besede kralja Lemuéla, prerokba, katero ga je učila njegova mati.
2 Kva skal eg segja, son min, ja kva, du mitt livs son, ja kva, du min lovnads-son?
Kaj, moj sin? In kaj, sin moje maternice? In kaj, sin mojih zaobljub?
3 Gjev ikkje kvende di kraft, og far ikkje vegar som tynar kongar!
Svoje moči ne daj ženski niti svojih poti tistim, ki uničujejo kralje.
4 Ei sømer det seg, Lemuel, for kongar, ei kongar sømer det seg å drikka vin, og ei for hovdingar å spyrja etter rusdrykk.
To ni za kralje, oh Lemuél, to ni za kralje, da pijejo vino niti za prince močna pijača,
5 For drikk han, vil han gløyma kva som lov er, og venda retten fyre alle arminger.
da ne bi pili in pozabili postave in izkrivili sodbo kateregakoli izmed prizadetih.
6 Lat han få rusdrykk som er åt å gå til grunns, og han få vin som gjeng med sorg i sjæli.
Močno pijačo daj tistemu, ki je pripravljen, da propade in vino tistim, ki so potrtih src.
7 At han kann drikka og si armod gløyma, og ikkje lenger minnast møda si.
Naj pije in pozabi svojo revščino in se nič več ne spominja svoje bede.
8 Lat upp din munn for mållaus mann, for alle deira sak som gjeng mot undergang!
Odpri svoja usta za nemega v imenu vseh takšnih, ki so določeni k uničenju.
9 Lat upp din munn og rettvist døm, lat armingen og fatigmannen få sin rett!
Odpri svoja usta, sodi pravično in zagovarjaj pravdo ubogega in pomoči potrebnega.
10 Ei dugande kona, kven finn vel ei slik? Høgre stend ho i pris enn perlor.
Kdo lahko najde vrlo žensko? Kajti njena vrednost je daleč nad rubini.
11 Mannsens hjarta lit på henne, og vinning vantar ikkje.
Srce njenega soproga varno zaupa vanjo, tako da ne bo imel nobene potrebe po plenu.
12 Ho gjer honom godt og inkje vondt alle sine livedagar.
Delala mu bo dobro in ne zla vse dni svojega življenja.
13 Ho syter for ull og lin, og henderne strævar med hugnad.
Išče volno in lan in voljno dela s svojimi rokami.
14 Ho er som kaupmanna-skip, langt burtantil fær ho si føda.
Podobna je trgovčevim ladjam, svojo hrano prinaša od daleč.
15 Og uppe er ho i otta, og gjev sin huslyd mat og etlar åt ternone ut.
Tudi vstaja, ko je še noč in daje hrano svoji družini ter obrok svojim deklam.
16 Ho stilar på ein åker og fær han, for det ho med henderne tener ho plantar ein vingard.
Prouči polje in ga kupuje; s sadom svojih rok zasadi vinograd.
17 Kraft ho bind seg til belte um livet og gjer sine armar sterke.
Svoja ledja opasuje z močjo in utrjuje svoje lakte.
18 Ho merkar at hushaldet hennar gjeng godt, då sloknar’kje lampa hennar um natti.
Zaznava, da je njeno trgovanje dobro, njena sveča ponoči ne ugasne.
19 Ho retter henderne ut etter rokken, og fingrarne tek til teinen.
Svoje roke polaga k vretenu in njene roke držijo preslico.
20 Ho opnar handi for armingen, retter ho ut til fatigmannen.
Svojo roko izteguje k ubogemu; da, svoji roki izteguje pomoči potrebnemu.
21 Ei ræddast ho snø for huset sitt, for alt hennar hus er klædt i skarlaks-ty.
Ne boji se snega za svojo družino, kajti vsa njena družina je oblečena s škrlatom.
22 Ho gjer seg tæpe og klær seg i finaste lin og purpur.
Sama izdeluje pokrivala iz tapiserije, njeno oblačilo sta svila in škrlat.
23 Hennar mann er kjend i portarne, der han sit til tings med dei fremste i landet.
Njen soprog je poznan v velikih vratih, ko sedi med starešinami dežele.
24 Linskjortor gjer ho og sel, og belte gjev ho til kramkaren.
Ona izdeluje tanko laneno platno in ga prodaja in pasove dostavlja trgovcu.
25 Kraft og vyrdnad er klædnaden hennar, og ho lær åt dagen som kjem.
Moč in spoštovanje sta njeno oblačilo in veselila se bo v času, ki pride.
26 Ho let upp munnen med visdom, mild upplæring ho gjev med si tunga.
Svoja usta odpira z modrostjo in na njenem jeziku je postava prijaznosti.
27 Koss det gjeng i huset agtar ho på, og ei et ho brød i letingskap.
Dobro gleda na poti svoje družine in ne jé kruha brezdelja.
28 Fram stig hennar søner og prisar ho sæl, og mannen syng henne lov:
Njeni otroci vstanejo in jo kličejo blagoslovljena, tudi njen soprog in jo hvali.
29 «Mange kvende stod høgt i dugleik, men du gjeng yver deim alle.»
Mnoge hčere so storile krepostno, toda ti jih prekašaš vse.
30 Vænleik er fals og fagerskap fåfengd; ei kona som ottast Herren, skal prisast.
Naklonjenost je varljiva in lepota je prazna, toda ženska, ki se boji Gospoda, bo hvaljena.
31 Lat ho få det ho vann med henderne sine, og pris i portarne av sine verk.
Dajte ji od sadu njenih rok in naj jo njena lastna dela hvalijo v velikih vratih.