< Salomos Ordsprog 18 >

1 Einstødingen søkjer det han sjølv er huga på, mot alle kloke råder glefser han.
Preko želje človek, ki je samega sebe oddvojil, išče in se vmešava z vso modrostjo.
2 Dåren bryr seg ikkje um å vera vitug, men vil berre visa kva som bur i honom.
Bedak nima veselja v razumevanju, temveč da njegovo srce lahko odkrije samo sebe.
3 Kjem ein ugudleg, so kjem og vanvyrdnad, og med skam fylgjer spott.
Kadar prihaja zlobni, potem prihaja tudi zaničevanje in s sramoto graja.
4 Ordi i ein manns munn er djupe vatn, fløymande bekkjer, visdoms kjelda.
Besede iz človekovih ust so kakor globoke vode in vrelec modrosti kakor tekoč potok.
5 D’er’kje godt når ein gjev den gudlause medhald og rengjer rettferdig manns rett.
Ni dobro sprejeti osebo zlobnega, da pravičnega zruši na sodbi.
6 Dåre-lippor kjem uppi trætta, og munnen hans ropar etter slag.
Bedakove ustnice vstopajo v spor in njegova usta kličejo za udarci.
7 Dåre-munn er til ulukka for han sjølv, og lipporne er ei snara for hans sjæl.
Bedakova usta so njegovo uničenje in njegove ustnice so zanka njegovi duši.
8 Baktalar-ord er som lostemat, dei glid so godt ned i livet.
Besede tožljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejše dele trebuha.
9 Den som er lat i arbeidet sitt, han er og bror til øydaren.
Tudi tisti, ki je len v svojem delu, je brat tistemu, ki je velik kvarilec.
10 Herrens namn er eit tårn so sterkt, der flyg den rettferdige inn og vert berga.
Gospodovo ime je močan stolp, pravični priteče vanj in je varen.
11 Rikmanns eiga er hans faste by, som høge muren i hans eigne tankar.
Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto in kakor visoko obzidje v njegovi lastni domišljavosti.
12 Fyre fall er mannsens hjarta stolt, men fyre æra gjeng audmykt.
Pred uničenjem je človekovo srce ošabno in pred častjo je ponižnost.
13 Um nokon svarar fyrr han høyrer, vert det til narreskap og til skam for honom.
Kdor odgovarja zadevo, preden jo sliši, mu je to neumnost in sramota.
14 Manns mod ber uppe i sjukdom, men brote mod, kven kann bera det?
Človekov duh bo podpiral njegovo šibkost, toda kdo lahko prenaša ranjenega duha?
15 Vitug manns hjarta kjøper kunnskap, og øyra åt vismenner søkjer kunnskap.
Srce razsodnega pridobiva spoznanje, uho modrega pa išče spoznanje.
16 Gåva opnar mannen veg og fører han fram til storfolk.
Človekovo darilo zanj pripravlja prostor in ga prinaša pred velike ljudi.
17 Den som fyrst legg fram si sak, fær rett, men so kjem motparten og granskar honom.
Kdor je prvi v svoji lastni zadevi, je videti pravičen, toda prihaja njegov sosed in ga preiskuje.
18 Lutkasting endar trettor og skil millom megtige menner.
Žreb povzroča sporom, da se ustavijo in razdeljuje med mogočnimi.
19 Hev ein bror lide urett, er han verre å vinna enn ein festningsby, og trættor er som stengsa for eit slott.
Užaljenega brata je težje pridobiti kakor močno mesto in njihovi spori so podobni grajskim zapahom.
20 Mannen fær magen sin mett av frukti or munnen sin, av grøda frå lipporne vert han mett.
Človekov trebuh bo potešen s sadom svojih ust in nasičen bo z donosom svojih ustnic.
21 Tunga hev daude og liv i sitt vald, dei som elskar henne, skal eta hennar frukt.
Smrt in življenje sta v oblasti jezika in tisti, ki ga ljubijo, bodo jedli od njegovega sadu.
22 Den som hev funne ei kona, hev funne lukka og hev fenge ei nådegåva av Herren.
Kdorkoli najde ženo, najde dobro stvar in dosega naklonjenost od Gospoda.
23 Den fatige bed og barmar seg, men den rike svarar med harde ord.
Ubogi uporablja rotenja, toda bogataš odgovarja surovo.
24 Ein mann med mange vener gjeng det ille, men ven kann vera trugnare enn nokon bror.
Človek, ki ima prijatelje, se mora kazati prijatelja in obstaja prijatelj, ki se drži bližje kakor brat.

< Salomos Ordsprog 18 >