Salomos Ordsprog 12

1 Den som elskar age, elskar kunnskap, men den som hatar refsing, han er fåvis.

Kdorkoli ljubi poučevanje, ljubi spoznanje, toda kdor sovraži opomin, je brutalen.

2 Den gode vinn seg hugnad hjå Herren, men den meinsløge fordømer han.

Dober človek doseže naklonjenost od Gospoda, toda človek zlobnih naklepov bo obsojen.

3 Ingen mann vert stød av gudløysa, men roti åt rettferdige kann ingen rikka.

Človek ne bo uveljavljen z zlobnostjo, toda korenina pravičnih ne bo omajana.

4 Ei fagna kona er ein krans for mannen sin, eit skjemda ting er fæl som ròt i beini hans.

Vrla ženska je krona svojemu soprogu, toda tista, ki sramoti, je gniloba v njegovih kosteh.

5 Tankar hjå rettferdige tenkjer er det som rett er, dei råder som ugudlege legg upp, er svik.

Misli pravičnih so pravilne, toda nasveti zlobnih so prevara.

6 Ordi hjå ugudlege gjeng ut på luring etter blod, men ærlege vert berga ved sin munn.

Besede zlobnih so prežanje v zasedi na kri, toda usta iskrenih jih bodo osvobodila.

7 Ugudlege vert kasta i koll, og so er det ute med deim, men rettferdige folks hus stend fast.

Zlobni so premagani in jih ni, toda hiša pravičnega bo stala.

8 Ein mann fær ros alt etter som vitet hans er, men den ranglyndte kjem i vanvyrdnad.

Človek bo priporočen glede na svojo modrost, toda kdor je sprevrženega srca, bo preziran.

9 Betre småmann med ein tenar enn låst vera storkar og ikkje ha mat.

Kdor je preziran, pa ima služabnika, je boljši kakor tisti, ki časti samega sebe, pa nima kruha.

10 Den rettferdige veit korleis buskapen har det, men hardt er hjarta hjå ugudlege folk.

Pravičen človek se ozira na življenje svoje živali, toda nežna usmiljenja zlobnih so kruta.

11 Den som dyrkar si jord, fær mette av brød, den som fer etter fåfengde ting, er fåvis.

Kdor obdeluje svojo zemljo, bo nasičen s kruhom, toda kdor sledi praznim osebam, je brez razumevanja.

12 Ein gudlaus hev hug til vonde folks garn, men roti åt rettferdige gjev frukt.

Zlobni želi mrežo zlobnih ljudi, toda korenina pravičnih rojeva sad.

13 Lippe-synd er snara vond, men den rettferdige slepp ut or trengsla.

Zlobni je ujet s prestopkom svojih ustnic, toda pravični bo prišel iz stiske.

14 Av sin munns frukt fær ein mann sin gode mette, og eit menneskje fær att det han hev gjort med sine hender.

Človek bo nasičen z dobrim po sadu svojih ust in poplačilo človeških rok mu bo vrnjeno.

15 Uvitingen held sin eigen veg for den rette, men den vise høyrer på råd.

Bedakova pot je v njegovih lastnih očeh pravilna, toda kdor prisluhne nasvetu, je moder.

16 Når uvitingen er vreid, vert det kjent same dagen, men den kloke løyner skjemsla.

Bedakov bes je takoj znan, toda razsoden človek prikriva sramoto.

17 Den som andar ærlegskap, segjer det som rett er, men det falske vitnet talar svik.

Kdor govori resnico, naznanja pravičnost, toda kriva priča prevaro.

18 Mang ein fer med svall som sverdstyng; men tunga åt dei vise, ho er lækjedom.

Tam je, ki govori kakor prebadanje z mečem, toda jezik modrega je zdravje.

19 Sanningslippa held seg æveleg, men falske tunga berre i ein augneblink.

Ustnica resnice bo utrjena za vedno, toda lažniv jezik je samo za trenutek.

20 Svik er i deira hjarta som smider vondt i hop, men dei som rå’r til fred, hev gleda.

Prevara je v srcu tistih, ki si domišljajo zlo, toda svetovalcem miru je radost.

21 Inkje vondt den rettferdige råkar, men gudlause fær ulukka i fullaste mål.

Nobeno zlo se ne bo zgodilo pravičnemu, toda zlobni bodo napolnjeni z vragolijo.

22 Ei stygja for Herren er ljugarlippor, men han likar deim som fer fram med truskap.

Lažnive ustnice so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki se vedejo odkrito, so njegovo veselje.

23 Ein klok mann løynar kunnskap, men dåre-hjarta ropar ut vitløysa.

Razsoden človek prikriva spoznanje, toda srce bedakov razglaša nespametnost.

24 Strævsam hand kjem upp til herrevelde, men leta fører til trældom.

Roka marljivega bo vladala, toda leni bo podvržen plačevanju davka.

25 Sorg i mannens hjarta bøygjer det ned, men eit godt ord gjev det gleda.

Potrtost v človekovem srcu ga dela sklonjenega, toda dobra beseda ga dela veselega.

26 Den rettferdige rettleider næsten sin, men vegen åt gudlause fører deim vilt.

Pravični je odličnejši od svojega soseda, toda pot zlobnih jih zapeljuje.

27 Letingen steikjer ikkje si veidn, men annsemd er rikdom so dyr for menneskja.

Len človek ne peče tega, kar je ujel na lovu, toda imetje marljivega človeka je dragoceno.

28 På rettferds stig er liv, og gonga på vegen gjeng ikkje til dauden.

Na poti pravičnosti je življenje in na tej poti ni smrti.