Jobs 6
1 Då tok Job til ords og svara:
Toda Job je odgovoril in rekel:
2 «Um dei mitt mismod vega vilde og få ulukka mi på vegti,
»Oh, da bi bila moja žalost temeljito stehtana in moja katastrofa skupaj položena na tehtnico!
3 det tyngjer meir enn havsens sand; difor var ordi mine ville.
Kajti sedaj bi bila ta težja kakor morski pesek. Zato so moje besede požrte.
4 For Allvalds pilar sit i meg, mi ånd lyt suga deira gift; Guds rædslor reiser seg til åtak.
Kajti puščice Vsemogočnega so znotraj mene, njihov strup vpija mojega duha. Strahote od Boga se postrojujejo zoper mene.
5 Skrik asnet vel i grøne eng? Og rautar uksen ved sitt for?
Mar divji osel riga, kadar jé travo? Mar muka vol nad svojo krmo?
6 Kven et det smerne utan salt? Kven finn vel smak i eggjekvite?
Mar se lahko to, kar je neokusno, jé brez soli? Ali je sploh kaj okusa v jajčnem beljaku?
7 Det byd meg mot å røra slikt, det er som min utskjemde mat.
Stvari, ki se jih moja duša ni hotela dotikati, so kakor moja hrana žalosti.
8 Å, fekk eg uppfyllt bøni mi! Gav Gud meg det eg vonar på!
Oh, da bi lahko imel svojo zahtevo in da bi mi Bog zagotovil stvar, po kateri hrepenim!
9 Ja, vild’ han berre knusa meg, med hand si min livstråd slita!
Celo da bi to ugajalo Bogu, da me uniči, da bi popustil svojo roko in me odrezal!
10 Då hadde endå eg mi trøyst; trass pina skulde glad eg hoppa! - Den Heilage sitt ord eg held på.
Potem bi vendar imel tolažbo; da, otrdil bi se v bridkosti. Naj mi ne prizanese, kajti nisem prikrival besed Svetega.
11 Kva er mi kraft, at eg skuld’ vona? Mi framtid, at eg skulde tola?
Kaj je moja moč, da bi upal? Kaj je moj konec, da bi podaljšal svoje življenje?
12 Er krafti mi som steinen sterk? Er kanskje kroppen min av kopar?
Mar je moja moč moč kamnov? Ali je moje meso iz brona?
13 Mi hjelp hev heilt forlate meg; all kvart stydjepunkt er frå meg teke.
Mar ni moja pomoč v meni? In ali je modrost popolnoma pregnana od mene?
14 Ein rådlaus treng av venen kjærleik, um enn han ottast Allvald ei.
Tistemu, ki peša, naj bi bilo izkazano usmiljenje od njegovega prijatelja, toda on zapušča strah Vsemogočnega.
15 Som bekken brørne mine sveik, lik bekkjefar som turkar ut.
Moji bratje so varljivo postopali kakor potok in kakor tok potokov so prešli,
16 Fyrst gruggast dei av bråna is, og snø som blandar seg uti,
ki so potemneli zaradi razloga ledu in na katerih je skrit sneg.
17 men minkar so i sumarsoli, og kverv til slutt burt i sumarhiten.
Kadar se ogrejejo, izginejo. Ko je vroče, so použiti iz svojega kraja.
18 Vegfarande vik av til deim, men kjem til øydemark og døyr.
Steze njihove poti so obrnjene stran; gredo v nič in izginejo.
19 Kjøpmenn frå Tema skoda dit, flokkar frå Saba vonar trygt;
Krdela iz Temá so gledala, skupine iz Sabe so čakale nanje.
20 men svikne vert dei i si von; dei narra vert når dei kjem fram.
Zbegani so bili, ker so upali. Prišli so tja in bili osramočeni.
21 So hev de vorte reint til inkjes, de rædsla såg, og rædde vart!
Kajti sedaj ste nič, vidite moje zavračanje in ste prestrašeni.
22 Hev eg då bede dykk um noko? Bad eg dykk løysa meg med gods?
Mar sem rekel: ›Prinesite k meni?‹ ali ›Dajte mi nagrado iz svojega imetja?‹
23 og frelsa meg frå fiendvald og kjøpa meg frå røvarar?
ali: ›Osvobodite me pred sovražnikovo roko?‹ ali ›Odkupite med pred roko mogočnega?‹
24 Gjev meg eit svar, so skal eg tegja; seg meg kva eg hev synda med!
Účite me in držal bom svoj jezik in dajte mi razumeti, kje sem se motil.
25 Eit rettvis ord er lækjebot; men last frå dykk er inkje verdt.
Kako prepričljive so prave besede! Toda kaj vaše razpravljanje ošteva?
26 Du lastar meg for ordi mine; men vonlaus mann so mangt kann segja.
Mar si domišljate, da grajate besede in govore tistega, ki je obupan, ki so kakor veter?
27 De kastar lut um farlaust barn, og handel driv um dykkar ven.
Da, vi nadvladate osirotelega in kopljete jamo za svojega prijatelja.
28 Vilde de berre sjå på meg! Trur de eg lyg dykk upp i augo?
Zdaj torej bodite zadovoljni. Poglejte name, kajti to vam je očitno, če lažem.
29 Vend um, lat ikkje urett skje! Vend um, enn hev eg rett i dette.
Vrnite se, prosim vas, naj to ne bo krivičnost. Da, ponovno se vrnite, moja pravičnost je v tem.
30 Finst det vel fals på tunga mi? Kann ei min gom ulukka smaka?
Mar je na mojem jeziku krivičnost? Ne more moj okus razločevati sprevrženih stvari?
