Jobs 5

1 Rop berre du; kven svarar deg? Kva engel vil du beda til?

»Sedaj kliči, če bo tam kdorkoli, ki ti bo odgovoril. H kateremu izmed svetih se boš obrnil?

2 Mismod slær fåvis mann i hel og brennhug den som lite veit.

Kajti bes ubija nespametnega človeka in zavist ubija neumnega.

3 Eg såg ein dåre festa rot, og brått eg laut hans bustad banna.

Videl sem nespametnega, da se ukoreninja, toda nenadoma sem preklel njegovo prebivališče.

4 Hans søner hjelpelaus var, uhjelpte trakka ned i porten.

Njegovi otroci so daleč od varnosti in zdrobljeni so pri velikih vratih niti tam ni nikogar, da jih osvobodi.

5 Hans avling åt dei svoltne upp, dei tok ho tråss i klungergjerde, og snara lurde på hans gods.

Katerega žetev pojedo lačni in jo pobirajo celo iz trnja in ropar požira njihovo imetje.

6 Men naudi ei frå dusti kjem; ulukka ei or jordi renn;

Čeprav stiska ne prihaja iz prahu niti težava ne poganja iz tal,

7 nei, mannen vert til møda fødd, som gneistarne lyt fljuga høgt.

vendar je človek rojen za stisko, kakor iskrice letijo navzgor.

8 Eg vilde venda meg til Gud og leggja saki fram for honom,

Iskal bi Boga in Bogu bi izročil svojo zadevo,

9 som storverk gjer som ei me skynar, fleir’ underverk enn me kann telja,

ki dela velike stvari in nedoumljive, čudovite stvari brez števila,

10 som sender regnet ned på jord og vatnet yver mark og eng,

ki daje dež na zemljo in vode pošilja na polja,

11 som lyfter låg og liten upp og hjelper syrgjande til frelsa,

da tiste, ki so nizki, postavi visoko; da bi tisti, ki žalujejo, lahko bili povišani do varnosti.

12 som spiller planen for dei sløge, so deira hender inkje duger,

On razočara naklepe prebrisanega, tako da njihove roke ne morejo opravljati svoje podjetnosti.

13 som fangar vismann i hans vit, so listig råd forrenner seg.

Modre jemlje v njihovi prebrisanosti in nasvet kljubovalnega je naglo izvršen.

14 Um dagen støyter dei på myrker, trivlar ved middag som ved natt.

Srečajo se s temo podnevi in tipajo opoldan kakor ponoči.

15 Frå sverd frelser han frelser fatigmann, frå deira munn, frå yvervald,

Toda on rešuje ubogega pred mečem, pred njihovimi usti in pred roko mogočnih.

16 so vesalmann fær hava von, men vondskap lata munnen att.

Tako ima ubogi upanje in krivičnost ustavlja svoja usta.

17 Men sæl den mann som Gud mun refsa; vanvyrd ei tukt frå Allvalds-Gud!

Glej, srečen je človek, ki ga Bog graja, zatorej ne preziraj karanja Vsemogočnega.

18 Han sårar, men bind og umkring; han slær men lækjer med si hand.

Kajti on dela rane in jih povezuje, on ranja in njegove roke ozdravljajo.

19 Seks trengslor bergar han deg or, i sju skal inkje vondt deg nå.

Osvobodil te bo v šestih težavah. Da, v sedmi se te nobeno zlo ne bo dotaknilo.

20 I hunger fri’r han deg frå dauden, i krig du undan sverdet slepp;

V lakoti te bo odkupil pred smrtjo in v vojni pred močjo meča.

21 for tungesvipa er du berga, og trygg du er i tap og tjon;

Skrit boš pred bičanjem jezika niti se ne boš bal uničenja, kadar to prihaja.

22 du lær åt tjon og hungersnaud og ottast ikkje ville dyr;

Ob uničenju in lakoti se boš smejal niti se ne boš bal zemeljskih zveri.

23 du samband hev med stein på marki, og fred med villdyr uti heidi.

Kajti v zavezi boš s kamni polja in poljske zveri bodo v miru s teboj.

24 Du merkar at ditt tjeld hev fred, og inkje vantar i ditt hus.

Vedel boš, da bo tvoj šotor v miru in obiskal boš svoje prebivališče in ne boš grešil.

25 Du ser, ditt sæde tallrikt er, ditt avkom rikt som gras på eng.

Vedel boš tudi, da bo tvojega semena veliko in tvojega potomstva kakor trave zemlje.

26 I mannskraft til di grav du gjeng, lik korn, køyrt inn i rette tid.

K svojemu grobu boš prišel v polni starosti, podobno kakor kopica žita prihaja v svojem obdobju.

27 Det hev me granska; so det er; so høyr og merka deg det då!»

Glej to, mi smo to preiskali, tako je to. Poslušaj to in spoznaj to v svoje dobro.«