Jobs 34
1 Og Elihu tok til ords og sagde:
Nadalje je Elihú odgovoril in rekel:
2 «Vismenner, høyr på ordi mine! Kunnige folk, lyd no på meg!
»Poslušajte moje besede, oh vi modri možje. Pazljivo mi prisluhnite vi, ki imate spoznanje.
3 For ordi prøver ein med øyro, som ein med gomen maten smakar.
Kajti uho preizkuša besede, kakor usta okušajo hrano.
4 So lat oss no det rette velja og saman finna ut det gode!
Izberimo si sodbo. Naj med seboj spoznamo, kaj je dobro.
5 For Job hev sagt: «Eg skuldfri er; min rett hev Gud ifrå meg teke;
Kajti Job je rekel: ›Jaz sem pravičen in Bog je odvzel mojo sodbo.
6 tråss i min rett, stend eg som ljugar, uskuldig fekk eg ulivssår.»
Mar naj bi lagal zoper svojo pravico? Moja rana je nezaceljiva, brez prestopka.‹
7 Finst det vel nokon mann som Job? som gløyper hædings ord som vatn,
Kateri človek je podoben Jobu, ki norčevanje pije kakor vodo?
8 som held med illgjerdsmenner lag, hev umgang med gudlause folk?
Ki gre v družbo z delavci krivičnosti in hodi z zlobneži?
9 For han hev sagt: «Kva gagnar det ein mann å vera ven med Gud?»
Kajti rekel je: ›Nič ne koristi človeku, da bi se razveseljeval z Bogom.‹
10 Difor, de menn med vit, høyr meg! D’er langt frå Gud å vera gudlaus, frå Allvalds-Gud å gjera urett.
Zato mi prisluhnite vi, možje razumevanja. Daleč naj bo od Boga, da bi počel zlobnost in od Vsemogočnega, da bi zagrešil krivičnost.
11 Han løner mannen for hans gjerd, fer med han etter all hans ferd.
Kajti delo človeka bo povrnil k sebi in vsakemu človeku povzroči, da najde glede na njegove poti.
12 Nei, urettferdig er’kje Gud, og Allvald krenkjer ikkje retten.
Da, Bog zagotovo ne bo počel zlobno niti Vsemogočni ne bo izkrivil sodbe.
13 Kven let vel honom styra jordi? Og kven hev grunna jordheims-kringen?
Kdo mu je dal zadolžitev nad zemljo? Ali kdo je postavil celoten zemeljski [krog]?
14 Um han på seg åleine tenkte og drog sin ande til seg att,
Če svoje srce naravna na človeka, če k sebi zbere njegovega duha in njegov dih,
15 då gjekk alt livande til grunns, og menneskja vart atter mold.
bo vse meso skupaj umrlo in človek se bo ponovno vrnil v prah.
16 Um du er klok, so høyr på dette, og lyd på ljoden av mitt ord!
Če imaš sedaj razumevanje, poslušaj to, prisluhni glasu mojih besed.
17 Kann ein som hatar retten, styra? Fordømer du den allrettvise?
Mar bo torej vladal tisti, ki sovraži pravico? Boš obsodil tistega, ki je najbolj pravičen?
18 Kann ein til kongen segja: «Niding!» Og til dei megtige: «Du brotsmann?»
Mar je primerno kralju reči: › Ti si zloben?‹ In princem: › Vi ste brezbožni?‹
19 Til han som ei gjer skil på fyrstar, og ikkje vyrder rik mot fatig. Av di hans hand hev skapt deim alle?
Kako veliko manj tistemu, ki ne sprejema oseb od princev niti se ne ozira na bogatega bolj kakor na ubogega? Kajti vsi ti so delo njegovih rok.
20 Dei andast brått og midt um natti, eit folk avjagast og kverv burt, stormenn forgjengst i hjelpeløysa.
V trenutku bodo umrli in ljudstvo bo zaskrbljeno ob polnoči in preminilo. Mogočen bo odvzet brez roke.
21 Hans augo ser til mannsens ferd, han skodar kvart eit stig han tek;
Kajti njegove oči so na človekovih poteh in vidi vsa njegova ravnanja.
22 det finst’kje skugge eller myrker der illgjerdsmenn kann løyna seg.
Ni teme niti smrtne sence, kjer bi se lahko skrili delavci krivičnosti.
23 Han tarv’kje lenge sjå på mannen fyrr han lyt møta Gud til doms.
Kajti na človeka ne bo položil več kakor pravico, da bi ta vstopil na sodbo z Bogom.
24 Han utan forhøyr storfolk krasar og andre set i deira stad.
Na koščke bo razbil mogočne može brez števila in druge postavil namesto njih.
25 Han kjennar heile deira verk og gjev um natti deim til tyning.
Torej pozna njihova dela in jih prevrača v noči, tako da so uničena.
26 Han tuktar deim som illgjerdsmenner, ein stad der alle kann det sjå,
Udarja jih kakor zlobneže v odprtem pogledu drugih,
27 dei som hev vike burt frå han og ikkje hev hans vegar fylgt -
ker so se obrnili proč od njega in niso hoteli preudariti nobene izmed njegovih poti,
28 so han kann høyra armods klaga og jammerskrik frå undertrykte.
tako da so vpitju ubogega povzročili, da pride k njemu in on sliši vpitje prizadetega.
29 Fær han det stilt, kven vil fordøma? Løyner han seg - kven kann då sjå han? - for folkemugen og for mannen,
Ko daje spokojnost, kdo potem lahko dela težavo? In ko skrije svoj obraz, kdo ga potem lahko gleda? Bodisi je to storjeno zoper narod ali samo zoper človeka,
30 so ikkje gudlaus mann skal råda og vera snaror yver folket.
da hinavec ne kraljuje, da ne bi bilo ljudstvo ujeto v zanko.
31 For segjer ein vel so til Gud: «Ovmodigt hev eg bore meg; eg vil ikkje lenger vera vond.
Zagotovo je primerno, da bi bilo Bogu rečeno: ›Nosil sem kaznovanje, ne bom več napačno počel.
32 Vis du meg det eg ikkje ser! hev eg gjort synd, vil eg snu um?»
Tega, česar ne vidim, me uči. Če sem storil krivičnost, je ne bom več počel.
33 Skal han då straffa som du tykkjer? D’er du som er den misnøgde; so lyt du velja, ikkje eg; og du fær segja det du veit.
Mar bo to glede na tvoj um? On bo to poplačal, bodisi ali odkloniš ali izbereš, in ne jaz. Zato govori, kar veš.
34 Dei kloke folk vil segja til meg, og kvar ein vismann som meg høyrer:
Naj mi možje razumevanja povedo in naj mi moder mož prisluhne.‹
35 «Job talar ikkje med forstand hans ord er utan ettertanke.»
Job je govoril brez spoznanja in njegove besede so bile brez modrosti.
36 Gjev Job må allstødt verta prøvd for sine svar på nidings vis!
Moja želja je, da bi bil Job lahko preizkušen do konca zaradi svojih odgovorov zlobnežem.
37 For han legg brotsverk til si synd og ber seg vyrdlaust millom oss, og talar mange ord mot Gud.»
Kajti svojemu grehu dodaja upor, s svojimi rokami ploska med nami in svoje besede pomnožuje zoper Boga.«
