< Jobs 17 >
1 Mi ånd er knekt, mitt liv er sløkt, no hev eg berre gravi att.
Moj dih je pokvarjen, moji dnevi so izumrli, zame so pripravljeni grobovi.
2 Eg hæding finn på kvar ein kant, ved deira tråss lyt auga dvelja.
Mar niso tukaj z menoj zasmehovalci? Mar moje oko ne vztraja v njihovem izzivanju?
3 Å, set eit pant for meg hjå deg! Kven elles skal meg handslag gjeva?
Sedaj se ulezi, postavi me v poroštvo s seboj. Kdo je ta, ki bo udaril roki z menoj?
4 Du stengde deira sjæl for skyn; difor vil du ikkje lyfta deim.
Kajti njihovo srce si skril pred razumevanjem, zato jih ne boš povišal.
5 Den som gjev vener burt til plundring, hans søner sloknar augo på.
Kdor svojim prijateljem govori prilizovanja, bodo pešale celo oči njegovih otrok.
6 Eg er for folk til ordtak sett, som ein dei sputtar beint i syni.
Naredil me je tudi za tarčo posmeha med ljudstvom in poprej sem bil kakor bobnič.
7 Mitt auga sjukt av sorger er, og mine lemer er ein skugge.
Tudi moje oko je zatemnjeno zaradi bridkosti in vsi moji udi so kakor senca.
8 Dei rettvise støkk yver slikt, og skuldfri harmast på ugudleg.
Pošteni možje bodo osupli ob tem in nedolžni se bo razvnel zoper hinavca.
9 Men rettvis mann sin veg gjeng fram, og magti veks hjå reinhendt mann.
Tudi pravični se bo držal svoje poti, kdor pa ima čiste roke, bo močnejši in močnejši.
10 Men de - kom berre alle att! Eg ingen vismann finn hjå dykk.
Toda kar se tiče vas vseh, ali se vrnete in torej greste, kajti med vami ne morem najti enega modrega moža.
11 Og mine dagar dei kvarv burt; og mine planar slitna sund, dei som mitt hjarta emna på.
Moji dnevi so minili, moji nameni so zlomljeni, celó misli mojega srca.
12 Men dei gjer natti um til dag, som ljos var næmare enn myrkrer.
Noč spreminjajo v dan, svetloba je kratka zaradi teme.
13 Eit hus i helheim er mi von, i myrkret reider eg mi seng. (Sheol )
Če čakam, je moja hiša grob; svojo posteljo sem postlal v temi. (Sheol )
14 Til gravi ropar eg: «Min far!» til makken: «Mor mi! Syster mi!»
Trohnenju sem rekel: ›Ti si moj oče, ‹ ličinki: › Ti si moja mati in moja sestra.‹
15 Kvar vert det då av voni mi? Mi von, kven augnar henne då?
Kje je sedaj moje upanje? Glede mojega upanja, kdo ga bo videl?
16 Til helheims bommar fer ho ned, når eg til kvile gjeng i moldi.» (Sheol )
Šli bodo dol k zapahom jame, ko je naš skupni počitek v prahu.« (Sheol )