< Amos 2 >

1 So segjer Herren: For trifald misgjerd av Moab, for firfald eg ikkje meg attrar. For di dei brende beini åt Edom-kongen til kalk,
Tako govori Gospod: »Zaradi treh prestopkov Moába in zaradi štirih ne bom odvrnil njegove kazni, ker je kosti edómskega kralja sežgal v žganem apnu.
2 so sender eg eld imot Moab, han skal øyda Kerijots borgar. Og i ståket Moab skal døy, med hergny og luraljod skrell.
Toda jaz bom poslal ogenj nad Moáb in ta bo požrl palače Kerijóta, in Moáb bo umrl s hrupom, z vpitjem in z zvokom šofarja.
3 Domaren deira eg tynar, alle hovdingarn’ likeins eg drep, segjer Herren.
Iztrebil bom sodnika iz njegove srede in z njim bom ubil vse njegove prince, « govori Gospod.
4 So segjer Herren: For trifald misgjerd av Juda, for firfald eg ikkje meg attrar. Då dei vanvyrde Herrens lov og heldt ikkje bodordi hans, men let seg av lygn-gudar dåra, som federne fyrr hadde fylgt,
Tako govori Gospod: »Zaradi treh prestopkov Juda in zaradi štirih ne bom odvrnil njegove kazni; ker so prezirali Gospodovo postavo in se niso držali njegovih zapovedi in njihove laži so jim povzročile, da se motijo, za katerimi so hodili njihovi očetje.
5 so sender eg eld imot Juda, han skal øyda Jerusalems borger.
Toda jaz bom poslal ogenj nad Juda in ta bo požrl jeruzalemske palače.«
6 So segjer Herren: For trifald misgjerd av Israel og for firfald eg ikkje meg attrar. For sylv dei sel ein skuldlaus og ein arming for eit par skor,
Tako govori Gospod: »Zaradi treh prestopkov Izraela in zaradi štirih ne bom odvrnil njegove kazni, ker so pravičnega prodajali za srebro in revnega za par čevljev,
7 dei som helst ser mold på ein stakkars hovud, og rengjer småfolks rett. Til same gjenta gjeng far og son til vanhelging for mitt heilage namn.
ki koprnijo po zemeljskem prahu na glavi revnega in zavijajo pot krotkega. Moški in njegov oče bosta šla noter k isti deklici, da oskrunita moje sveto ime.
8 Og på pantsette klæde ved kvart eit altar dei ligg, og skadebots-vin dei drikk i huset til sin Gud.
Ob vsakem oltarju legajo na oblačila, položena za jamstvo in pijejo vino obsojenih v hiši svojega boga.
9 Det var då eg som dreiv amoritarne frå deim, som høge som cedertre var, og sterke som eiker, men eg tynte alda i topp og roti i jord.
Čeprav sem pred njimi uničil Amoréjca, katerega višina je bila podobna višini ceder in je bil močan kakor hrasti, vendar sem uničil njegov sad od zgoraj in njegove korenine od spodaj.
10 Det var eg som dykk førde frå Egyptarland og dykk leidde i villmarki fram gjenom fyrti år til å vinna Amorit-landet.
Privedel sem vas tudi iz egiptovske dežele in vas štirideset let vodil skozi divjino, da vzamete v last deželo Amoréjca.
11 Eg vekte profetar av dykkar søner, naziræarar bland dykkar ungdomar. Er det’kje so, de Israels-born? Segjer Herren.
Izmed vaših sinov sem dvignil preroke in izmed vaših mladeničev nazirce. Mar ni to celo tako, oh vi Izraelovi otroci?« govori Gospod.
12 Men de gav naziræaran’ vin, og baud profetarn’ og sagde: «Profetera ikkje!»
»Toda nazircem ste dajali piti vino in prerokom zapovedovali, rekoč: ›Ne prerokujte.‹
13 Sjå no skal eg lata det dynja under dykk som under ei full-lest kornvogn.
Glejte, stlačen sem pod vami, kakor je stlačen voz, ki je poln snopov.
14 Og den rappe kjem ingen stad av, og den sterke fær’kje bruka si magt, og kjempa skal’kje berga sitt liv.
Zato bo pred naglim izginil umik in močni ne bo okrepil svoje moči niti mogočni sebe ne bo osvobodil
15 Mannen med bogen er magtlaus, og lett på fot kann’kje berga seg, og mannen på hest skal’kje berga sitt liv.
niti ne bo stal tisti, ki prijema lok in kdor je naglih stopal sebe ne bo osvobodil niti kdor jaha konja sebe ne bo osvobodil.
16 Hugdjervaste kjempa ho lyt naken røma på dagen den, segjer Herren.
In kdor je pogumen med mogočnimi, bo na ta dan nag pobegnil proč, « govori Gospod.

< Amos 2 >