< 2 Kongebok 13 >

1 I det tri og tjugande styringsåret åt Juda-kongen Joas Ahazjason vart Joahaz Jehuson konge yver Israel i Samaria, og han styrde i syttan år.
V triindvajsetem letu Joáša, Ahazjájevega sina, Judovega kralja, je nad Izraelom, v Samariji, začel kraljevati Jehújev sin Joaház in kraljeval je sedemnajst let.
2 Han gjorde det som vondt var i Herrens augo; han dreiv på med same synderne som Jerobeam Nebatsson, som han hadde forført Israel til; deim gav han ikkje upp.
Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh in sledil grehom Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši; od tega se ni odvrnil.
3 Herren vart brennande harm på Israel; han gav deim i henderne på syrarkongen Hazael og Benhadad Hazaelsson, heile hans stryringstid.
Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in vse njihove dni jih je izročil v roko sirskega kralja Hazaéla in v roko Hazaélovega sina Ben Hadáda.
4 Joahaz freista å blidka Herren, og Herren bønhøyrde honom, av di han såg den naudi syrarkongen førde Israel upp i.
Joaház je iskal Gospoda in Gospod mu je prisluhnil, kajti videl je zatiranje Izraela, ker jih je zatiral sirski kralj.
5 Herren gav då Israel ein frelsar, so dei slapp ut or syrarveldet, og Israels-borni fekk bu i hyttorne sine som fyrr.
(In Gospod je dal Izraelu rešitelja, tako da so odšli izpod roke Sircev in Izraelovi otroci so prebivali v svojih šotorih kakor poprej.
6 Like vel gav dei ikkje upp dei synderne som Jerobeams hus hadde forført Israel til; dei dreiv på sameleis; jamvel Astarte-bilætet fekk standa i fred i Samaria.
Vendar se niso odvrnili od grehov Jerobeámove hiše, ki je Izraela primoral grešiti, temveč so hodili v njih in ašere so ostale tudi v Samariji.
7 Hazael hadde ikkje leivt meir folk åt Joahaz enn femti hestfolk, ti vogner, og ti tusund mann fotfolk. So ille hadde syrarkongen øydt deim ut, knasa deim som gov ved treskjingi.
Niti ni pustil od ljudstva Joaházu [nikogar] razen petdesetih konjenikov, desetih bojnih voz in deset tisoč pešcev, kajti sirski kralj jih je uničil in jih z mlatenjem naredil podobne prahu.
8 Det som elles er å fortelja um Joahaz, um alt det han gjorde og um hans storverk, det er uppskrive i krønikeboki åt Israels-kongarne.
Torej preostala izmed Joaházovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?
9 Joahaz lagde seg til kvile hjå federne sine og vart gravlagd i Samaria. Joas, son hans, vart konge i staden hans.
Joaház je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jehoáš.
10 I det sju og trettiande styringsåret åt Joas, kongen i Juda, vart Joas Joahazson konge yver Israel, og han rådde i Samaria i sekstan år.
V sedemintridesetem letu Judovega kralja Joáša je nad Izraelom v Samariji začel kraljevati Joaházov sin Jehoáš in kraljeval je šestnajst let.
11 Han gjorde det som vondt var i Herrens augo. Han gav ikkje upp nokor av dei synderne som Jerobeam Nebatsson hadde forført Israel til; han dreiv på sameleis.
Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, temveč je hodil v njih.
12 Det som elles er å fortelja um Joas, um alt det han gjorde og um hans storverk, soleis um krigen han førde mot Amasja, kongen i Juda, det er uppskrive i krønikeboki åt Israels-kongarne.
Ostala Jehoáševa dela in vse, kar je storil in njegova moč, s katero se je boril zoper Judovega kralja Amacjája, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?
13 Joas lagde seg til kvile hjå federne sine, og Jerobeam steig upp i kongsstolen hans. Joas vart gravlagd i Samaria saman med Israels-kongarne.
Jehoáš je zaspal s svojimi očeti in Jerobeám je sédel na njegov prestol in Jehoáš je bil z Izraelovimi kralji pokopan v Samariji.
14 Då Elisa hadde fenge helsotti, gjekk Joas, kongen i Israel, ned til honom. Han bøygde seg yver honom, gret og ropa: «Far, far! du Israels vogner og ridarar!»
Torej Elizej je postal bolan od svoje bolezni, od katere je [tudi] umrl. Izraelov kralj Jehoáš je prišel dol k njemu, jokal nad njegovim obrazom in rekel: »Oh moj oče, moj oče, Izraelov bojni voz in njegovi konjeniki.«
15 Elisa sagde med honom: «Henta ein boge og piler!» Han henta deim til honom.
Elizej mu je rekel: »Vzemi lok in puščice.« In vzel si je lok in puščice.
16 Baud han so Israels-kongen: «Legg handi di på bogen!» Han so gjorde, og Elisa lagde sine hender på kongens hender.
Izraelovemu kralju je rekel: »Svojo roko položi na lok.« Svojo roko je položil nanj in Elizej je svoje roke položil na kraljeve roke.
17 So sagde han: «Lat upp vindauga mot aust!» Då han det hadde gjort, sagde Elisa: «Skjot!» Og han skaut. Då sagde han: «Ei sigers-pil frå Herren! ei sigers-pil mot syrarane! Du skal slå syrarane i Afek og tyna deim heilt.»
Rekel je: »Odpri okno proti vzhodu.« Odprl ga je. Potem je Elizej rekel: »Streljaj.« In je izstrelil. Rekel je: »Puščica Gospodove osvoboditve in puščica osvoboditve od Sirije, kajti Sirce boš udaril v Aféku, dokler jih ne boš použil.«
18 So sagde han: «Tak pilerne!» Då Israels-kongen hadde teke deim, sagde han til honom: «Slå på jordi!» Han slo tri gonger, og so slutta han.
Rekel je: »Vzemi puščice.« Vzel jih je. Izraelovemu kralju je rekel: »Udarjaj ob tla.« Ta je trikrat udaril in obstal.
19 Då vart gudsmannen harm på honom. «Du skulde ha slege fem eller seks gonger, » sagde han; «so vilde du ha tynt syrarane heilt; no kjem du til å slå syrarane tri gonger.»
Božji mož je bil nad njim ogorčen in rekel: »Udariti bi moral petkrat ali šestkrat, potem bi Sirijo udarjal, dokler je ne bi použil, medtem ko boš sedaj Sirijo udaril samo trikrat.«
20 Elisa døydde og vart gravlagd. Moabitarflokkar gjorde jamt røvarferder i landet ved nyårsbil.
Elizej je umrl in so ga pokopali. In v začetku leta so v deželo vdrle čete Moábcev.
21 No hende det just som dei skulde jorda ein mann, at dei fekk sjå ein røvarflokk; so kasta dei mannen i Elisas grav. Og då mannen datt ned og kom innpå beini åt Elisa, so vart han livande att og reis upp på føterne.
Pripetilo se je, ko so [nekega] moža pokopavali, glej, da so zagledali četo mož in moža odvrgli v Elizejev mavzolej. Ko je bil mož spuščen dol in se dotaknil Elizejevih kosti, je oživel in stopil na svoja stopala.
22 Syrarkongen Hazael heldt Israel i trælldom so lenge Joahaz livde.
Toda sirski kralj Hazaél je vse Joaházove dni zatiral Izraela.
23 Men Herren miskunna deim og ynkast yver deim, og vende seg til deim for den pakt skuld som han hadde gjort med Abraham, Isak og Jakob; han vilde ikkje øyda deim ut og hadde ikkje endå kasta deim burt frå seg.
Gospod pa jim je bil milostljiv in imel sočutje do njih in spoštovanje do njih zaradi svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom in jih ni želel uničiti niti jih še ni vrgel izpred svoje prisotnosti.
24 Syrarkongen Hazael døydde, og Benhadad, son hans, vart konge i staden hans.
Tako je sirski kralj Hazaél umrl in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ben Hadád.
25 Då tok Joas Joahazson att frå Benhadad Hazaelsson dei byarne som han hadde teke frå Joahaz, far hans. Tri gonger slo Joas deim, og tok soleis att Israels byar.
Joaházov sin Jehoáš je mesta ponovno vzel iz rok Hazaélovega sina Ben Hadáda, ki jih je ta z vojno vzel iz roke njegovega očeta Joaháza. Jehoáš ga je trikrat premagal in povrnil Izraelova mesta.

< 2 Kongebok 13 >