< 2 Krønikebok 36 >
1 Folket i landet tok Joahaz Josiason og gjorde honom til konge i Jerusalem i staden for far hans.
Potem je ljudstvo dežele vzelo Jošíjevega sina Joaháza in ga v Jeruzalemu postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta.
2 Tri og tjuge år gamall var Joahaz då han vart konge, og tri månader styrde han i Jerusalem.
Joaház je bil star triindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece.
3 Men egyptarkongen sette honom av frå styret i Jerusalem og let landet bøta tvo hundrad og femti våger sylv og tvo og ein halv våg gull.
Egiptovski kralj ga je odstavil v Jeruzalemu in deželo obsodil na sto talentov srebra in talent zlata.
4 Og egyptarkongen gjorde Eljakim, bror hans, til konge yver Juda og Jerusalem, og han brigda namnet hans til Jojakim, Joahaz, bror hans derimot, tok Neko og førde til Egyptarland.
Egiptovski kralj je postavil njegovega brata Eljakíma [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom ter njegovo ime spremenil v Jojakím. Neho je vzel njegovega brata Joaháza in ga odvedel v Egipt.
5 Fem og tjuge år gamall var Jojakim då han vart konge, og elleve år styrde han i Jerusalem. Han gjorde det som vondt var for Herren, hans Gud.
Jojakím je bil star petindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljevati enajst let. Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga.
6 Nebukadnessar, kongen i Babel, drog upp imot honom, og batt honom med koparlekkjor og vilde føra honom til Babel.
Zoper njega je prišel gor babilonski kralj Nebukadnezar in ga zvezal v okove, da ga odvede v Babilon.
7 Og Nebukadnessar førde nokre av kjeraldi i Herrens hus til Babel og sette deim upp i templet sitt i Babel.
Nebukadnezar je v Babilon odnesel tudi posode Gospodove hiše in jih postavil v svoj tempelj v Babilonu.
8 Det som elles er å fortelja um Jojakim og dei styggetingi som han gjorde, og anna vondt som fanst hjå honom, det er uppskrive i boki um Israels- og Juda-kongarne; Jojakin, son hans, vart konge i staden hans.
Torej preostala izmed Jojakímovih dejanj in njegove ogabnosti, ki jih je storil in to, kar je bilo najdeno v njem, glej, ta so zapisana v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev, in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jojahín.
9 Attan år gamall var Jojakin då han vart konge, og tri månader og ti dagar styrde han i Jerusalem. Han gjorde det som vondt var i Herrens augo.
Jojahín je bil star osem let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece in deset dni. Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh.
10 Ved årsskiftet sende kong Nebukadnessar folk og førde honom til Babel saman med dei dyraste kjeraldi ifrå Herrens hus; og han gjorde Sidkia, bror hans, til konge yver Juda og Jerusalem.
Ko je minilo leto, je kralj Nebukadnezar poslal in ga privedel v Babilon, s čudovitimi posodami Gospodove hiše in je njegovega brata Sedekíja postavil [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom.
11 Eitt og tjuge år gamall var Sidkia då han vart konge, og elleve år styrde han i Jerusalem.
Sedekíja je bil star enaindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let.
12 Han gjorde det som var vondt i Herrens, hans Guds, augo; han audmykte seg ikkje for profeten Jeremia som tala ord frå Herrens munn.
Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga in se ni ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz Gospodovih ust.
13 Attpå gjorde han uppreist imot kong Nebukadnessar, som hadde teke honom i eid ved Gud; og han var ein stivnakke og gjorde hjarta sitt hardt, so han umvende seg ikkje til Herren, Israels Gud.
Uprl se je tudi zoper kralja Nebukadnezarja, ki ga je pripravil, da priseže pri Bogu. Toda otrdil je svoj vrat in zakrknil svoje srce pred obrnitvijo h Gospodu, Izraelovemu Bogu.
14 Alle hovdingarne bland prestarne og folket gjorde mykjen utruskap og for med same styggedomen som heidningarne og sulka til Herrens hus, som han hadde helga i Jerusalem.
Poleg tega so se vse vodje izmed duhovnikov in ljudstva zelo pregrešili za vsemi ogabnostmi poganov in oskrunili Gospodovo hišo, ki jo je posvetil v Jeruzalemu.
15 Herren, deira fedregud, sende fyretolor til deim seint og tidleg med sendebodi sine, av di han tykte synd i folket sitt og bustaden sin.
Gospod, Bog njihovih očetov je pošiljal k njim po svojih poslancih, zgodaj vstajal in pošiljal, ker je imel sočutje do njegovega ljudstva in do njegovih prebivališč.
16 Men dei spotta sendebodi for Gud, hædde ordi hans og svivyrde profetarne hans til dess Herrens harm reiste seg soleis imot folket hans, at det ikkje lenger var nokor botevon.
Toda zasmehovali so Božje poslance, prezirali njegove besede in zlorabljali njegove preroke, dokler ni zoper njegovo ljudstvo vstal Gospodov bes, dokler tam ni bilo zdravila.
17 Han sende kaldæarkongen imot deim, og han drap deira unge mannskap med sverd i det heilage huset deira og sparde korkje unggut eller ungmøy, gamall eller gråhærd. Alt gav han i hans hand.
Zato je nadnje privedel kralja Kaldejcev, ki je njihove mladeniče usmrtil z mečem v hiši njihovega svetišča in ni imel sočutja nad mladeničem ali mladenko, starcem ali tistim, ki je sklonjen zaradi starosti; vse jih je izročil v njegovo roko.
18 Alle kjeraldi i Guds hus, både store og små, skattarne i Herrens hus og skatterne åt kongen og hovdingarne hans, alt saman førde han til Babel.
Vse posode Božje hiše, velike in majhne, zaklade Gospodove hiše in kraljeve zaklade in [zaklade] njegovih princev; vse te je prinesel v Babilon.
19 Dei brende upp Guds hus og reiv ned Jerusalems-muren, brende upp alle slotti der og øydelagde alle dei dyrverdige tingi som fanst der.
Zažgali so Božjo hišo, porušili jeruzalemsko obzidje, vse palače požgali z ognjem in uničili vse njegove čudovite posode.
20 Deim som sverdet hadde leivt, førde han fangar til Babel, og der vert dei trælar for honom og sønerne hans til dess Persarriket kom til magti,
Tiste, ki so pobegnili pred mečem, je odvedel v Babilon, kjer so bili služabniki njemu in njegovim sinovom do kraljevanja perzijskega kraljestva,
21 so Herrens ord i Jeremias munn skulde verta uppfyllt, til dess landet fekk njota si kvild; alt med det låg i øyde, fekk det kvila til dess sytti år var lidne.
da izpolni Gospodovo besedo po Jeremijevih ustih, dokler se dežela ne naužije svojih šabat, kajti dokler leži zapuščena, praznuje šabate, da izpolni sedemdeset let.
22 Men i det fyrste året åt Kyrus, kongen i Persia, vekte Herren hugen i persarkongen Kyrus - for Herrens ord i Jeremias munn skulde nå sitt endemål - og han let ropa ut i alt sitt rike, og sende brev ikring med sovori kunngjering:
Torej v prvem letu perzijskega kralja Kira, da bi se Gospodova beseda, govorjena po ustih Jeremija, lahko dovršila, je Gospod razvnel duha perzijskega kralja Kira, da je naredil razglas po vsem svojem kraljestvu in ga položil tudi v pisanje, rekoč:
23 «So segjer Kyrus, kongen i Persia: «Alle kongerike på jordi hev Herren, Gud i himmelen, gjeve meg, og han hev lagt på meg at eg skal byggja honom eit hus i Jerusalem i Juda. Er det nokon millom dykk av alt hans folk, so vere Herren, hans Gud, med honom, og han drage upp dit!»»
»Tako govori Kir, kralj Perzije: ›Vsa kraljestva zemlje je Gospod, Bog nebes, izročil meni in zadolžil me je, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. Kdo je tukaj med vami izmed vsega njegovega ljudstva? Gospod, njegov Bog naj bo z njim in naj ta gre gor.‹«