< Salmenes 66 >
1 Til sangmesteren; en sang, en salme. Rop med fryd for Gud, all jorden!
Naredite radosten glas Bogu, vse ve dežele,
2 Syng ut hans navns ære, gi ham ære til hans pris!
pojte čast njegovemu imenu, njegovo hvalo naredite veličastno.
3 Si til Gud: Hvor forferdelige er dine gjerninger! For din store makts skyld skal dine fiender hykle for dig.
Recite Bogu: »Kako strašen si v svojih delih! Zaradi veličine tvoje moči se ti bodo podredili tvoji sovražniki.
4 All jorden skal tilbede dig og lovsynge dig, de skal lovsynge ditt navn. (Sela)
Vsa zemlja te bo oboževala in ti prepevala, prepevali bodo k tvojemu imenu.« (Sela)
5 Kom og se Guds gjerninger! Han er forferdelig i gjerning mot menneskenes barn.
Pridite in glejte dela Boga. Strašen je v svojem delovanju do človeških otrok.
6 Han gjorde havet om til tørt land, gjennem strømmen gikk de til fots; der gledet vi oss i ham.
Morje je spremenil v kopno zemljo. Skozi rečni tok so šli peš, tam smo se veselili v njem.
7 Han hersker med sitt velde evindelig, hans øine gir akt på hedningene; de gjenstridige må ikke ophøie sig. (Sela)
S svojo močjo vlada na veke, njegove oči opazujejo narode; naj se uporni ne povišujejo. (Sela)
8 I folkeslag, lov vår Gud og forkynn hans pris med høi røst,
Oh blagoslavljajte našega Boga, ve ljudstva in storite, da se sliši glas njegove hvale,
9 han som holdt vår sjel i live og ikke lot vår fot vakle!
ki našo dušo drži pri življenju in ne pusti, da bi bila naša stopala premaknjena.
10 For du prøvde oss, Gud, du renset oss, likesom de renser sølv.
Kajti ti, oh Bog, si nas potrdil, preizkusil si nas, kakor je preizkušeno srebro.
11 Du førte oss inn i et garn, du la en trykkende byrde på våre lender.
Privedel si nas v mrežo, na naša ledja polagaš stisko.
12 Du lot mennesker fare frem over vårt hode; vi kom i ild og i vann. Men du førte oss ut til vederkvegelse.
Ljudem si storil, da jahajo nad našimi glavami. Šli smo skozi ogenj in skozi vodo, toda ti si nas privedel v premožen kraj.
13 Jeg vil gå inn i ditt hus med brennoffer, jeg vil gi dig det jeg har lovt,
V tvojo hišo bom šel z žgalnimi daritvami, izpolnil ti bom svoje zaobljube,
14 det som gikk over mine leber, og som min munn talte i min nød.
ki so jih izrekle moje ustnice in spregovorila moja usta, ko sem bil v stiski.
15 Jeg vil ofre dig brennoffere av fett kveg med duft av værer; jeg vil ofre okser tillikemed bukker. (Sela)
Daroval ti bom žgalne daritve pitancev s kadilom ovnov, daroval ti bom bikce s kozli. (Sela)
16 Kom, hør, alle I som frykter Gud; jeg vil fortelle hvad han har gjort mot min sjel.
Pridite in prisluhnite vsi vi, ki se bojite Boga in oznanil vam bom, kaj je storil za mojo dušo.
17 Til ham ropte jeg med min munn, og lovsang var under min tunge.
K njemu sem klical s svojimi usti in povzdignjen je bil z mojim jezikom.
18 Hadde jeg urett for øie i mitt hjerte, så vilde Herren ikke høre.
Če v svojem srcu upoštevam krivičnost, me Gospod ne bo uslišal,
19 Men Gud har hørt, han har aktet på mitt bønnerop.
toda Bog me je resnično uslišal, prisluhnil je glasu moje molitve.
20 Lovet være Gud, som ikke avviste min bønn og ikke tok sin miskunnhet fra mig!
Blagoslovljen bodi Bog, ki ni odklonil moje molitve niti svojega usmiljenja od mene.