Luka 12
1 Kwa wakati wo maelfu ganambone gabandu balikusangika pamoja kiasi cha tumbwa libatana atumbwi bayana banafunzi bake muhidhali na chachu ya mafarisayo ambayo nga unafiki.
Med tem ko se je bilo zbralo na tisoče ljudstva, tako, da so eden po drugem gazili, začne govoriti učencem svojim: Najprej se varujte kvasú Farizejskega, kteri je hinavstvo.
2 Na pabali na siri yai iyilwe ambayo ya umukulilwalii wala jambo laliiyilwe ambalo latangani kwali.
Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo; in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.
3 Na lyolyoi laumbayit palibindu layanika pabwega. Na gogota gamubajite munachikilo nkati ya yumba yinu ya nkati yamuyigile gatangazwa panani ya nyumba.
Za to se bo to, kar ste pravili v temi, slišalo na svetlem; in kar ste na uho šepetali v kletih, oznanjevalo se bo na strehah.
4 Nenda kuabakia mabwiga lyangu kana mwayoghope balu bababulagayiga na mtupu kile chingi chabakipanga.
Pravim pa vam prijateljem svojim: Ne bojte se jih, kteri ubijajo telo, a po tem ne morejo nič več storiti.
5 Lakini ni palakuabula ywakunyogopa. mungogope yulu ambaye baada ya bulaga aina ngupu ya kukutailya jehanamu elo nendakuabakia mwenga munyogopenywo. (Geenna g1067)
Pokazal pa vam bom, koga se bojte: bojte se tistega, kteri ima oblast, po tem ko je ubil, zagnati v pekel. Dà, pravim vam, tega se bojte. (Geenna g1067)
6 Je shomoro batano bapimiali shilingi ibele? hata ivyo mtupu hata yamo ywabapala kumbalya mbele ya Nnongu.
Ne prodaja li se pet vrabcev za dva solda! in ne eden od njih ni pozabljen pred Bogom.
7 Lakini mtange kuwa nywili ya mumitwee yinu itibalangwilwa kana muyogope. mwenga muina thamani ngulu kuliko shomoro baingi.
A vam so tudi lasje na glavi vsi razšteti. Ne bojte se torej; vi ste bolji od mnogo vrabcev.
8 Ninda kuabakia, ywaniyikitiya nenga nninge ya bandu, mwana wa Adamu anyiyikitya nnonge ya malaika na Nnongo.
Pravim vam pa: Vsak kdor bo spoznal mene pred ljudmí, spoznal bo tudi sin človečji njega pred angelji Božjimi;
9 Lakini ywoywoti ywanikana nnonge ya bandu ni ywembe akanikiya nnongi ya malaika ba Nnongo.
Kdor bo pa zatajil mene pred ljudmí, zatajil se bo pred angelji Božjimi.
10 Ywoywoti nywabaya lineno kunani ya mwana wa Adamu, asamehelwa, lakini ywoywoti ywa mkufuru Roho mpeletau, asamehelwa kwaa,
In vsak, kdor reče besedo zoper sina človečjega, odpustila mu se bo; a kdor se zarotí zoper Duha svetega, ne bo mu se odpustilo.
11 Bapampeleka nnongi ya wakolo ba masinagogi, atawala, ni bene mamlka, kana muyogope husu namna ya longela katika kuitetea au kile cha baya,
Kedar vas pa popeljejo v shajališča in h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali kaj bi odgovorili, ali kaj bi povedali:
12 Kwa kuwa Roho Mpeletau ampundisha namani mwampala baya kwa wakati woo,”
Kajti naučil vas bo Duh sveti tisti čas, kaj je treba reči.
13 Mundu yumo katika likusanyiko ammakiye, mwalimu, umakiye nnunangu ampei sehemu ya urithi wango,”
Reče pa mu nekdo izmed ljudstva: Učenik, reci bratu mojemu, naj razdeli z menoj dedovino.
14 Yesu an'yangwi, ni nyai ywa nibikite panga namwamuzi ni wanipatanisha kati yinu?
On mu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca med vama?
15 Nga aabakiya, muiadhari ni kila namna ya tamaa, kwa sababu ukto wa mundu ubile kwaa katika wingwa ilibe yabile nayo.”
In reče jim: Glejte in varujte se lakomnosti; kajti nikdor ne živí ob obilnosti imenja svojega.
16 Yesu aabakiye mfano, kabaya, nng'unda wa mundu yumo tajiri yatipambika muno.
Pové jim pa priliko, govoreč: Nekemu človeku bogatemu obrodila je njiva;
17 ni atikuilokiya nkati yake, kabaya, mbange namani kwani ntopo mahali pabika yakya yango?
In premišljeval je v sebi, govoreč: Kaj bom storil, ko nimam kam spraviti letine svoje?
18 Ngabaya mbapanga nyaa, mbatekwana magolo gango machunu ni chenga balibile likolo ni kuibika yakulya yango yoti ni ile yenge.
Pa reče: To bom storil: podrl bom žitnice svoje, in naredil bom veče, in spravil bom tu vse pridelke svoje in blago svoje.
19 Naibakiya nafsi yango, “Nafsi, uibekii akii ya ile yanambone kwa miaka yanambone upumuli, ulye, unywee ni ustalee.”
Ter porečem duši svojej: Duša! veliko blaga imaš na veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se.
20 Lakini Nongo ammakiye, wenga mundu mpumbavu, kiloo cha lino tupala mwoyo buka kwako, ni ilee yoti yaniandaite yapanga ya nyai?
Reče pa mu Bog: Neumnež! to noč bom tirjal dušo tvojo od tebe; a kar si pripravil, čegavo bo?
21 Nga yapanga kwa kila mundu ywa ibekya mali ni kuitayalisha kwaajili ya Ngwana.
Tako, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.
22 Yesu aabakiye benepuzi bake, kwa nyo nenda kuwabakiya kana muyogope husu maisha yinu ya kwale mwa lyaa namani au husu yega yinu mwa wala namani.
Reče pa učencem svojim: Za to vam pravim, da ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli; tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli.
23 kwa kuwa maisha nga muno kuliko chakulya, ni yega muno kuliko ngobo.
Življenje je več kakor hrana, in telo več kakor obleka.
24 Muilinge iyuni ya angani, balima kwaa wala bauna kwaa. Ntopo chumba wa lighulo lya bikya, lakini Tati bitu anda kuwaleleya mwenga bora kwaa kuliko iyuni!
Poglejte krokarje, da ne sejejo, in ne žanjejo; kteri nimajo kleti ne žitnice, in Bog jih živí: koliko bolji ste vi od tic?
25 Ywako nkati yinu ambaye ywaisumbua awesa yongeya dhiraa imo katika maisha gake?
Kdo od vas pa skrbeč more postavi svojej primakniti en komolec?
26 Mana basi mngwecha kwaa panga hacho kichunu chakibile rahisi kwa namani kuisumbwa hago genge?
Če torej tudi najmanjega ne morete, čemu skrbite za drugo?
27 Mugalinge maluba mwagakula. Gapanga kwaa kazi wala gapota kwaa. Lakini nenda kuwabakia hata Suleimani katika utukufu bake boti ban'gwalike kwaa kati yimo yapo haga.
Poglejte lilije, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa: Tudi Solomon v vsej slavi svojej se ni oblekel, kakor teh ena.
28 Mana Nnongo ugawalika vizuri maakapi ga mmendi, ambago leno gabile, ni malau ugataikwa pa mwoto. Buli mwenga muno kwaa aweza kun'gwalika? mwenga imani njunu!
Če pa travo na polji, ktera danes stojí, a jutri se meče v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverni?
29 Kana msumbukii husu mwa lyaa namani au mwa nywa namani wala kana m'be ni hofu.
Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli, ali kaj boste pili; in ne skrbite.
30 Kwa kuwa mataifa goti ga kilambo basumbukiya mambo gabe. Ni Tati binu atangite kuwa mpala ago.
Kajti vsega tega iščejo pogani: a oče vaš vé, da tega potrebujete.
31 Lakini muupale ufalme wake kwanza, ni ago genge anyongekeya.
Nego iščite kraljestva Božjega, in vse to vam se bo pridalo.
32 Kana muyogope mwenge mwa likundi lichini kwasababu Tati binu apulaikya kwapea ufalme.
Ne boj se, mala čreda! kajti volja je očeta vašega dati vam kraljestvo.
33 Mupimeye mali yinu mukaapeiimaskini, muhipangii mifuko yangali yomoka hazina ya kunani yanga yomoka, sehemu ambayo baii bakalibia kwaa wala nondo aweza kwaa alibu.
Prodajte imenje svoje, in dajte miloščino. Napravite si mošnje, ktere ne ostaré, zaklad na nebesih, kteri ne izgine, kjer se tat ne približuje, in tudi molj ne razjeda.
34 Kwa kuwa paibile hazina yako, nga mwoyo wako paupabaa.
Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše.
35 Ngobo yinu ndachi ibe itabilwe kwa nkanda, ni taa yinu muhakikishe kuwa kaiyendelya yakaa.
Bodi vam ledje opasano, in sveče prižgane;
36 ni m'be kati bandu babannolekea Ngwana wabe buka kusheree ya ndoa, linga mana aichile ni kumbwa ulibawecha kunyughulya nniyango kwa haraka.
In vi podobni ljudém, kteri pričakujejo gospodarja svojega, kedaj se bo vrnil z ženitnine, da mu, kedar pride in potrka, precej odpró.
37 Batibarikiwa balu atumishi ambao Ngwana aakolya bai minyo. Hakika atabaa ngobo yake ndacho kwa nkanda alafuatawika pae kwa chakulya, ni kubahudumia.
Blagor tistim hlapcem, ktere bo našel gospodar, kedar pride, da čujejo. Resnično vam pravim, da se bo opasal in jih bo posadil, ter bo pristopil in jim bo stregel.
38 Kati Ngwana aaicha kwa zamu yeneibele ya lindela lya kilo, au hata zamu yene itatu ya lindela, ni kunkolya wabiile tayari, yabaa heri kwa abo atumishi.
In če pride o drugej straži, ali če o tretjej straži pride in bo našel tako, blagor tistim hlapcem.
39 zaidi ya ago mutange linga, kati ngwana mwene nyumba akatangage saa ambayo mwii andaicha, apeilekali nyumba yake tekwana.
Vedite pa to, da ko bi vedel gospodar, o kterej straži bo prišel tat, čul bi, in ne bi dal podkopati hiše svoje.
40 Mube tayari kai kwani mutangite kwaa ni wakati gani mwana wa Adamu abuyangana.
Za to bodite tudi vi pripravljeni; kajti sin človečji bo prišel ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.
41 Petro abayite, “Ngwana, utubakia twenga mfano yii, au umakiya kila mundu?
Reče pa mu Peter: Gospod, praviš li to priliko nam, ali vsem?
42 Ngwana amm'bakiye, nyai mwanda mwaminifu au mwene hekima ambaye ngwana wake amika panani ya abanda benge lenga abagane chakulya chabe kwa wakati wapalikwa?
Gospod pa reče: Kdo je torej zvesti in modri pristavnik, kterega je postavil gospodar nad družino svojo, naj jim daje hrano o svojem času?
43 Atibarikiwa mmanda yolo ambaye bwana wake mana aichile ukolya kapanga galo ganagile.
Blagor tistemu hlapcu, kterega bo našel gospodar, kedar pride, da tako dela.
44 Hakika nindakuwabakiya mwenga ya kuwa ami'ka manani ya mali yake yoti.
Resnično vam pravim, da ga bo postavil nad vsem imenjem svojim.
45 Lakini mmanda yolo mana abayite pa mwoyo wake,'bwana wango achia buya, nga nyoo ngatumbwa kuangumbwa abanda alalume ni alwawa alafu atumbwa lyaa, nywaa ni lobya.
Če pa reče ta hlapec v srcu svojem: Gospodarja mojega še ne bo! in začne pretepati hlapce in dekle, ter jesti in piti in pijančevati:
46 Bwana wake yolo mmanda aicha katika lichuba yanga kwaa kuitegemea ni lisaa langa kwaa kulitanga, ywembe ankata ipande ipande ni kummeka katika sehemu imo ni banga kwaa aaminifu.'
Prišel bo gospodar tega hlapca o dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, ktere ne vé: in presekal ga bo, in del njegov bo položil z neverniki.
47 Mmanda ywa yowa mapenzi ga bwana wake, aindaite kwaa wala apangite sawa sawa ni penda kwake, akumbulwa iboko iingi.
Tisti pa hlapec, kteri je voljo gospodarja svojega vedel, pa se ni pripravil in tudi ni storil po volji njegovej, tepen bo zeló;
48 Lakini mmanda ywa tangite kwaa mwapendi bwana wake, lakini apangite gagapalikwa adhabu, angumbulwa iboko njunu. kwa kuwa ywembe ywa peilwe yanambone, apalongelwa buka kwake ni ywembe ywaaminilwe kwa yanambone, kwake alongelwa yanambone muno.
A tisti, kteri ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, tepen bo malo. Vsakemu pa, komur se je mnogo dalo, tirjalo se bo od njega mnogo; in komor so izročili mnogo, tirjali bodo od njega več.
49 Niichile koya mwoto mukilambo ni nenda tamaniya ibe inda yaka,
Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj hočem, če se je uže užgal?
50 Lakini nina ubatizo ambao mbabatizwa, ni nina kyoto mpaka paukamilika.
Ali s krstom se imam krstiti, in kako britko mi je, dokler se ne dopolni!
51 Buli mufikilia kuwa niichi leta amani mukilambo? Nyoli, ninda kuwabakiya, badala yake niletite mutalanganike.
Menite li, da sem prišel, da dam na zemljo mir? Ne! pravim vam, nego razpor.
52 Tangu nambeambe ni yendelya paba, ni bandu batano. Katika nyumba yimo babaganike, ni atatu kinyume ni abele abele bapanga kinyume ni atatu.
Kajti odslej jih bo pet v enej hiši razprtih, trije z dvema, in dva s tremi.
53 Babaganika, tati apanga kinyume ni mwana wake, ni mwana ni mwana apanga kinyume ni tate bake, Mao apanga kinyume ni mwana wake, ni mwana apanga kinyume ni mabake, mwile apanga kinyume ni mkwano, ni mkwano apanga kinyume ni mabake.
Oče se bo razprl s sinom, in sin z očetom; mati s hčerjo, in hčer z materjo; tašča s sneho svojo, in sneha s taščo svojo.
54 Yesu ende kuabakia makutano kae, pa mona maunde kugapita kundondi, mwaya wakati wa ula wandaicha, ni nga chai bile.
Pravil je pa tudi ljudstvu: Kedar vidite oblak, da vzhaja od zahoda, precej pravite: Dež bo! in zgodí se tako.
55 Ni mchunga wa kusimana uvumilite mmaya paba ni lyoto likali, ni nga chai baa.
In kedar jug, da vleče, pravite: Vroče bo! in zgodí se.
56 Mwenga mwa lau, muweza tafsiri mmoneka wa kilambo ni kunani, lakini iba buli nngwecha kwaa tafsiri wakati waubile?
Hinavci! lice zemlje in neba véste razločevati: tega časa pa kako ne razločujete?
57 Ni kwa namani kila yumo kana alipambanue lali la kweli kwake kulipanga wakati pa bi ni nafsi ya panga nyo?
Za kaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav?
58 Maana mana uyihi ni ywakushitakiya nnongi ya hakimu, uitahidi patana na ywa kushitakya mungali balo mundela kana akupeleke kwa hakimu, ni hakimu akupeleki kwa afisa akutaikwa muligereza.
Kedar greš pa z zopernikom svojim k poglavarju, potrudi se po poti, da se ga rešiš: da te ne privleče k sodniku, in sodnik da te ne izročí beriču, in berič da te ne vrže v ječo.
59 Ninda kuwabakiya wapita mwo adi ulepite mpaka lusenti lwa mwisho.
Pravim ti: Ne boš izšel odtod, dokler ne plačaš tudi zadnjega solda.
