Luka 11
1 Lyubha limo a Yeshu bhashinkutama pa jika bhalikwaajuga a Nnungu, bhakamaliyeje, nkujiganywa jwabho jumo gwabhalugulile, “Mmakulungwa ntujing'anye kwaajuga a Nnungu malinga a Yowana Bhabhatisha shibhajigenye bhaajiganywa bhabho.”
In pripetilo se je, medtem ko je na nekem kraju molil, ko je prenehal, da mu je eden izmed njegovih učencev rekel: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.«
2 A Yeshu gubhaabhalanjilenje, “Punkwaajuganga a Nnungu, mmeleketanje nnei, ‘Atati nni kunnungu, lina lyenu likuywe, Upalume gwenu uishe.
Rekel jim je: »Kadar vi molite, recite: ›Naš Oče, ki si v nebesih: ›Posvečuje naj se tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja, kakor je v nebesih, tako na zemlji.
3 Ntupe shalya shetu mobha gowe.
Daj nam dan za dnem naš vsakdanji kruh.
4 Ntuleshelele yambi yetu, Pabha numbe uwe tunakwaaleshelelanga bhowe bhakutulebhanga, Nnatubhishe mmalinjilo, ikabhe ntutapule na jwangali jwa mmbone jula.’”
In odpusti nam naše grehe, kajti tudi mi odpuščamo vsakemu, ki nam je dolžan. In ne vôdi nas v skušnjavo, temveč nas osvobodi pred zlom.‹«
5 Kungai gubhaalugulilenje, Gani akwete mbwiga nnjakwe, nikunnjendela pakati shilo, nikummalanjila, shonde mbwiga nnjangu unyaime mikate jitatu,
In rekel jim je: »Kateri izmed vas bo imel prijatelja in bo šel k njemu ob polnoči ter mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe,
6 pabha mmbwiga nnjangu ashiika kukopoka mmwanja, na nne nangali sha kumpa.
kajti moj prijatelj je na svojem potovanju prišel k meni, pa nimam ničesar, da postavim predenj?‹
7 Na jwalakwe ali nnyumba pemo akajangwile, unang'abhuye! Nne nnaino ng'ugele nnango. Nne na ashibhanangu tugonile, ngakombola jumuka kukuupa!
In ta od znotraj bo odgovoril ter rekel: ›Ne moti me. Vrata so sedaj zaprta in moji otroci so z menoj v postelji. Ne morem vstati in ti dati.‹
8 Nkali anajumushe nikumpa kwa ligongo lyabha mmbwiga mwine, ikabheje, kwa ligongo lya punda juga, shajumushe nikumpa shoshowe shaajuga.
Povem vam: ›Čeprav ne bo vstal in mu dal, ker je njegov prijatelj, bo vendarle vstal zaradi njegove vsiljivosti ter mu dal toliko, kolikor potrebuje.‹
9 Kwa nneyo, mmanganya nnjuganje, shimpegwanje, nnoleyanje, shimpatanje, nng'olishiyanje, shinng'ugulilwanje.
In jaz vam pravim: ›Prosite in to vam bo dano. Iščite in boste našli. Trkajte in to se vam bo odprlo.‹
10 Pabha jojowe ajuga anapegwa, aloleya anapata, na aolishiya anaugulilwa.
Kajti vsak, kdor prosi, prejema; in kdor išče, najde; in tistemu, ki trka, se bo odprlo.
11 Igala nng'inamundu jwashi mwanagwe anjugaga shamaki, shampe lijoka paala pa shamaki?
Če bo sin kogarkoli izmed vas, ki je oče, prosil kruha ali mu bo dal kamen? Ali če prosi ribe ali mu bo namesto ribe dal kačo?
12 Eu ajugaga liji, bhampe shibhalabhala?
Ali če bo prosil jajce ali mu bo ponudil škorpijona?
13 Nkali mmanganya, nninginji mmangalinginji bha mmbone, nnakwaapanganga ashibhana bhenu indu ya mmbone. Bhuli, Ainabhenunji bha kunnungu bhakapunda kwaapanganga Mbumu jwa Ukonjelo, bhene bhakwaajuganga bhala?
Če torej vi, ki ste hudobni, veste kako dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo?«
14 Lyubha limo a Yeshu bhatendaga kunshoya lioka antendaga mundu jumo abhe bhubhu. Bhai lioka jula akanshosheje, mundu jula gwakombwele kubheleketa, lugwinjili lwa bhandu lukukanganigwaga.
In izganjal je hudiča, ta pa je bil nem. In pripetilo se je, ko je hudič odšel ven, [da] je nemi spregovoril in množica se je čudila.
15 Ikabheje bhandunji bhana gubhashitenje, “Bhanashoya maoka kwa mashili gaka Bhelishebhuli nkulungwa jwa maoka.”
Toda nekateri izmed njih so rekli: »Hudiče izganja preko Bélcebuba, vodilnega izmed hudičev.«
16 Bhananji nkwaalinga, gubhapinjilenje bhatende ilapo, imanyishe kuti mashili gabho, gaakopoka kwa a Nnungu.
In drugi so ga skušali in od njega hoteli znamenje z neba.
17 Ikabheje a Yeshu bhaimanyi ng'aniyo yabhonji, gubhaalugulilenje, “Upalume gogowe ugabhanikaga ukalonjeya, likaja lyolyowe lilekanaga shilipalaganishe.
Vendar jim je on, ker je poznal njihove misli, rekel: »Vsako kraljestvo, razdvojeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje; in hiša, razdvojena zoper hišo, pade.
18 Monaga Lishetani anakwikana nnyene, upalume gwakwe shuulonjeye bhuli? Bhai ngunabheleketa nnei pabha nnanugulanga kuti, ngunashoya maoka kwa mashili gaka Bhelishebhuli?
Če bi bil tudi Satan razdeljen zoper samega sebe, kako bi obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da s pomočjo Bélcebuba izganjam hudiče?
19 Monaga nne ngushoya maoka kwa mashili gaka Bhelishebhuli, bhaakagula bhenunji bhashoyanga maoka kwa mashili gaka gani? Kwa nneyo, bhanganyabho shibhanng'ukumulanje.
In če jaz z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom [jih] izganjajo vaši sinovi? Zatorej bodo oni vaši sodniki.
20 Monaga ngushoya maoka kwa mashili ga a Nnungu, bhai mmumanyanje kuti Upalume gwa a Nnungu unng'ishilenje.”
Toda če jaz z Božjim prstom izganjam hudiče, je brez dvoma nad vas prišlo Božje kraljestvo.
21 Mundu akwete mashili ali na ikomanilo yakwe, atamaga muulinda gwa nyumba jakwe, indu yakwe yowe shiilame.
Ko močan mož oborožen čuva svojo palačo, so njegove dobrine v miru,
22 Ikabheje aikaga akwete mashili ga kumpunda nikunkombola, jwenejo shampokonyole ikomanilo yakwe yowe yaikulupalilaga na kumpokonyola indu yakwe.
toda ko bo nadenj prišel močnejši od njega in ga premagal, mu odvzame vso njegovo bojno opremo, v katero je zaupal in razdeli njegove plene.
23 Jojowe akakwiilunda na nne, anaangana na jojowe akalopola na nne, anajaanga.
Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.
24 “Lioka jwangali jwa mmbone abhingwaga kukamundu, anapita jimajima nng'anga kuloleya pa pumulila. Akapabhone anakwibhalanjila, ‘Shimuje kundamo jangu.’
Ko je nečisti duh odšel iz človeka, hodi skozi suhe kraje, iščoč počitka; ker pa ga ne najde, pravi: ›Vrnil se bom k svoji hiši, od koder sem prišel ven.‹
25 Abhujaga nikujiimana nyumba jila jipajilwe na jikonjeleywe,
In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno.
26 bhai, anakwenda kwaatolanga ashimaoka bhana shabha, bhangalinginji bha mmbone kupunda jwenejo, na bhowe bhanakunnjinjilanga mundu jula. Kwa nneyo mundu jula, ali jakwe ja kumpelo, jinabha mbaya ja kundandubho jila.”
Tedaj gre in vzame k sebi sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam; in vstopijo vanjo ter tam prebivajo in zadnje stanje tega človeka je hujše kakor prvo.«
27 Bhalibheleketa genego, bhakongwe bhamo nnugwinjili lwa bhandunji lula, kwa lilobhe lya utiya gubhashite, “Mbaya bhakongwe bhankwete na libhele linnjonjile.”
In pripetilo se je, medtem ko je govoril te besede, [da] je neka ženska iz skupine povzdignila svoj glas in mu rekla: »Blagoslovljena je maternica te, ki te je nosila in prsi, ki si jih sesal.«
28 Ikabheje a Yeshu gubhashite, “Mbaya kaje bhene bhakulipilikananga lilobhe lya a Nnungu nikunda.”
Toda rekel je: »Da, toliko bolj blagoslovljeni so tisti, ki poslušajo Božjo besedo in se je držijo.«
29 Lugwinjili lwa bhandu lukajenjeshesheje, a Yeshu gubhaabhalanjilenje, “Alu lubheleko lwa lebha, lunapinga shilangulo. Ikabheje lukapegwa shilangulo shoshowe ikabhe shilangulo sha a Yona.
In ko je bila množica zbrana tesno skupaj, je začel govoriti: »To je hudoben rod. Iščejo znamenje, pa jim ne bo dano nobeno znamenje, razen znamenja preroka Jona.
30 A Yona bhaliji shilangulo sha bhandunji bha ku Ninawi, nneyo peyo Mwana juka Mundu shapingabha shilangulo kwa lwene lubhelekolu.
Kajti kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu.
31 Lyubha lya ukumu, a Malikia bha ku Shebha shibhakoposhele kukulukana lwene lubhelekolu. Pabha bhenebho bhashinkukoposhela kwaataliya, kwiya pilikanishiya malobhe ga lunda ga a Shelemani, ikabheje apano apali ali jwankulungwa kupunda a Shelemani.
Kraljica juga bo ob sodbi vstala z ljudmi tega rodu in jih obsodila, kajti prišla je iz skrajnih delov zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, večji kakor Salomon je tukaj.
32 Bhandunji bha ku Ninawi shibhakoposhelanje lyubha lya ukumu, kukulukana lwene lubhelekolu. Pabha bhandunji bha ku Ninawi bhaipetilenje kwa ligongo lya ntenga gwa a Yona, ikabheje apano apali ali nkulungwa kupunda a Yona!
Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti pokesali so se ob Jonovem oznanjevanju; in glejte, večji kakor Jona je tukaj.
33 “Jwakwa mundu akoleya kandilili nikujiunishila eu nikujiiya, ikabhe pakujibhika panani itengu nkupinga bhandunji bhaajinjilangana bhashibhonanje shilangaya.
Nihče, ko je prižgal svetilko, je ne položi na skrivno mesto niti ne pod mernik, temveč na svečnik, da tisti, ki vstopajo, lahko vidijo svetlobo.
34 Liyo lyenu ni kandili ja shiilu shenu, libhaga lyalikoto, shiilu showe shishibhe nshilangaya. Liyo lyenu likalole, shiilu shenu shishibhe nnubhindu.
Svetloba telesa je oko. Ko je torej tvoje oko enovito, je tudi tvoje celó telo polno svetlobe, toda kadar je tvoje oko hudobno, je tudi tvoje telo polno teme.
35 Bhai mwiiteije, shilangaya shinkwetesho shinatendebhushe kubha lubhindu.
Pazite torej potemtakem, da svetloba, ki je v tebi, ne bo tema.
36 Bhai monaga shiilu shenu showe shikolaga shilangaya gwangali pakwete lubhindu, shene shiilusho shishibhe na shilangaya kwa kaje, malinga kandili shijikuti kummulishila kwa shilangaya shakwe.”
Če je torej tvoje celotno telo polno svetlobe in nima nobenega dela temnega, bo vse polno svetlobe, kot kadar ti lesketajoče sijanje svečnika daje svetlobo.«
37 A Yeshu bhakabheleketeje genego, Apalishayo bhamo gubhaashemele shalya kunngwabho, gubhapite tama kulya.
In medtem ko je govoril, ga je nek farizej rotil, naj obeduje z njim. In vstopil je ter se usedel k obedu.
38 Apalishayo bhala gubhakanganigwe bhakabhoneje kuti bhanalya gwangali kunabha.
Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred obedom ni najprej umil.
39 Bhakulungwa gubhaabhalanjile, “Mmanganya Ashimapalishayo nnaukanganga shikombe na shaani kua, ikabheje nkati nngumbelenje kukwetela indu na yangali ya mmbone.
Gospod pa mu je rekel: »Torej vi farizeji čistite zunanjost čaše in pladnja, toda vaš notranji del je poln požrešnosti in zlobnosti.
40 Mmanganya mmagulumba! Bhuli, aeleye kua nngati jojo aeleye na nkati?
Vi bedaki, mar ni tisti, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj?
41 Bhai nshoyanje mbepei kwa indu inkwetenje, na yowe shiinkonjelanje.”
Toda raje dajte miloščino od takih stvari, kot jih imate, in glejte, vse stvari so vam čiste.
42 “Ikabheje ole, Mapalishayo, pabha nnakwaapanganga a Nnungu lipungu lya kumi nkali lya maamba ga liponda, ikabheje nkakwaatendelanga bhandu ipinjikwa na ibhapinga a Nnungu. Punkupinjikwanga nshoyanje yeneyo, gwangali kuleka gana gala.”
Toda gorje vam, farizeji! Kajti desetinite meto in ruto ter vse vrste zelišč, prezirate pa sodbo in Božjo ljubezen; te bi morali imeti narejene in ne pustiti drugih nenarejenih.
43 “Ole Ashimapalishayo, pabha nnapinganga kutama itengu ya mmujo mmashinagogi, na komaywa pa lugwinjili.
Gorje vam, farizeji! Ker ljubite najvišje sedeže v sinagogah in pozdrave na trgih.
44 Ole, pabha nshibhanganga mbuti makabhuli gangabhikwa shilangulo, bhandunji bhalilibhatanga pantundu jakwe gwangali kumumanya.”
Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti vi ste kakor grobovi, ki se ne razločijo in ljudje, ki hodijo čeznje, se jih ne zavedajo.«
45 Bhaajiganya bhamo bha shalia, gubhaalugulile, “Mmaajiganya, malobhe genu ganakutupetekuya nkali uwe.”
Potem je odgovoril eden izmed izvedencev v postavi in mu rekel: »Učitelj, s takšnim govorjenjem grajaš tudi nas.«
46 A Yeshu gubhaajangwile, “Na mmanganya mmaajiganya bha shalia ole, pabha nnakwaatwikanga bhandunji mishigo jatopa jikajigalika, akuno mwaashayene nkaakwayanga nkali kwa lukowe lumo kwaajangutanga.
On pa je rekel: »Gorje tudi vam, vi, izvedenci v postavi! Kajti ljudi natovarjate z bremeni, bridkimi za prenašanje, vi sami pa se niti z enim izmed svojih prstov ne dotaknete teh bremen.
47 Ole, pabha nnashenjelanga makabhuli ga ashinkulondola bha a Nnungu bhabhulegwenje na bhanangulungwa bhenunji.
Gorje vam! Kajti prerokom gradite mavzoleje, vaši očetje pa so jih ubili.
48 Kwa nneyo nnakong'ondelanga itendi ya bhanangulungwa bhenunji, pabha bhashikwabhulaganga ashinkulondola bha a Nnungu, na mmanganya nnashenjelanga makabhuli gabhonji.
Resnično, vi pričujete, da odobravate dejanja svojih očetov; kajti zares so jih ubili, vi pa gradite njihove mavzoleje.
49 Kwa nneyo, kwa Lumanyiyo lwa a Nnungu gubhashite, ‘Shinaapeleshelanje ashinkulondola na mitume, ikabheje bhananji shibhaabhulaganje, na bhananji shibhaapotekanje.’
Zaradi tega je tudi Božja modrost rekla: ›Poslala jim bom preroke in apostole in nekatere izmed njih bodo ubili in preganjali,
50 Kwa nneyo lwene lubhelekolu lupingagambwa kwa ligongo lya minyai ja ashinkulondola bha a Nnungu bhowe, bhabhulegwenje kuumila ku ndandubho ja shilambolyo.
da bo od tega rodu lahko zahtevana kri vseh prerokov, ki je bila prelita od ustanovitve sveta;
51 Kutandubhila kubhulagwa kwa a Abheli mpaka a Shakalia bhabhulegwe pakati pakati shitala na pa ukonjelo. Elo, ngunakummalanjilanga lwene lubhelekolu shilugambwe kwa yene itendiyo.
od krvi Abela do krvi Zaharija, ki je umrl med oltarjem in templjem.‹ Resnično, povem vam: ›Zahtevala se bo od tega rodu.‹
52 “Ole gwenunji mmanganya bhaajiganya bha shalia, pabha nshishoyanga nshungulo gwa nnango gwa lumanyiyo, mwaashayene mwangajinjilanga na bhajinjilanga bhala nshikwaibhililanga bhanajinjilanje.”
Gorje vam, izvedenci v postavi! Kajti odvzeli ste ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tem, ki so vstopali, pa ste preprečevali.«
53 A Yeshu bhakakoposheje mwemula, ashimapalishayo na bhaajiganya bha shalia bhala gubhatandubhenje kwaashimanga na kwaatega kwa ibhuyo yaigwinji,
In ko jim je povedal te besede, so ga pisarji in farizeji začeli silovito nagovarjati in ga izzivati, da bi govoril o mnogih stvareh,
54 nkupinga bhapatanje mwakwaakamulila kwa malobhe gabho.
ker so prežali nanj in si prizadevali, da ujamejo kaj iz njegovih ust, da bi ga lahko obtožili.
