Titosy 2

1 F’ihe, Taroño ze mañeva atao enta-mahity,

Ti pa govórí, kar se spodobi zdravemu uku:

2 hahapendreñe o androanavio ho vañoñe, hilie-batañe, higahiñe am-patokisañe, an-koko naho am-pahaliñisañe;

Da starci bodijo trezni, spodobni, zmerni, zdravi v veri, ljubezni, stanovitnosti;

3 manahake izay o rakemba beio, t’ie ho vañon-dia mpañeveñe aman-Kake, tsy mpikanifoke, tsy ondevozen-divay, fa mpañoke havañonañe;

Starke enako v vedenji, kakor se svetim spodobi, ne obrekljive, ne mnogemu vinu vdane, dobrega učiteljice,

4 mpanoro o ampelao ho hendre, mpikoko valy naho mpitea anake;

Da svaré mlajše ženske, naj ljubijo može in otroke,

5 ie mahalie-troke, tsy aman-kila, mahay mañalahala anjomba, matarike, mpiandaly ami’ty vali’e; soa tsy honjirañe ty tsaran’ Añahare.

Spodobne bodo, čiste, dobre gospodinje, blagovoljne, pokorne svojim možém, da se ne preklinja Božja beseda.

6 Osiho ka o ajalahio te hilie-batañe.

Mlajše moške isto tako opominjaj, da naj bodo zmerni;

7 Le an-tsata’o iaby, mañaveloa ho fitsikombeam-pitoloñan-tsoa, ho mpañoke vantañe vaho migahiñe,

Stavi se vsem za zgled dobrih dél, v uku nopopačenost, dostojnost, zdravo besedo, neoporečno,

8 añ’enta mifehe, tsy itiñeañe, hanalarañe ty mandietse, tsy hinjeañe.

Da se nasprotnik osramoti, ker nima kaj slabega reči o vas.

9 Osiho ondevoo hiambàne amo tompo’eo, hampifalea’e an-tsata’e iaby, vaho tsy hanointoiñe;

Hlapci naj bodo pokorni svojim gospodom, v vsem ugodni, naj ne odgovarjajo,

10 tsy hampikametse, te mone hitoloñe am-patokisañe do’e, soa te ho bangoe’e amy ze he’e ty fañòhan’ Añahare Mpandrombake antikañe.

Ne izmikajo, nego kažejo sleherno dobro zvestobo, da uk rešitelja našega Boga lepšajo v vsem.

11 Fa niboake ty hasoan’ Añahare minday fandrombahañe ho a ze kila ondaty,

Kajti prikazala se je milost Božja rešilna vsem ljudém,

12 mañoke antika halaiñe ty hatsi-an-Kake naho o hadrao’ ty voatse toio; naho ty hilie-batañe an-kavañonañe, vaho hañori-Kake ami’ty sà toy, (aiōn g165)

Opominjajoč nas, da zatajivši brezbožnost in posvetno poželenje zmerno in pravično in pobožno živimo na tem svetu, (aiōn g165)

13 ie liñisantika i fitamàñe andriañañey—i fiboaham-bolonahen’ Añahare jabahinakey, Iesoà Mpandrombake Norizañey,

Čakajoč blaženega upanja in prikazni slave velikega Boga in zveličarja našega Jezusa Kristusa,

14 i namoe’ay hijebañe antika amy ze fonga fandilaran-Kakey, hañefera’e ho aze ondaty mahimbañe am-pitoloñan-tsoao.

Kateri se je dal za nas, da bi nas rešil sleherne nepostavnosti in posvétil sebi za izbrano ljudstvo, goreče za vsa dobra dela.

15 Itaroño naho añosiho naho añereto an-dily fonitse vaho ko apo’o honjiren-drehe.

Tako govóri in opominjaj in svári z vsem poudarkom! Nihče naj te ne zaničuje!