Apokalypsy 5
1 Le nitreako an-kavana’ i miambesatse amy fiambesatseiy ty boke-peleke misokitse añ’ate’e naho alafe’e, linite fitomboke fito.
In v desnici njega, ki je sedèl na prestolu, sem videl knjigo, popisano znotraj in na zadnji strani, zapečateno s sedmimi pečati.
2 Nitreako ka ty anjely fanalolahy, nitsey am-piarañanañañe mafe ty hoe: Ia ty mañeva hanokake i boke-pelekey naho hampipoñake o fitombo’eo?
In videl sem krepkega angela razglašati z močnim glasom: »Kdo je vreden, da odpre knjigo in da odtrga njene pečate?«
3 Fe leo raik’ andindìñe ey tsy nahasokake i boke-pelekey ndra hahaisake aze, ndra an-tane, ndra ambane tane ao.
In nihče na nebu niti na zemlji niti pod zemljo, ni bil zmožen, da odpre knjigo niti, da pogleda nanjo.
4 Aa le nangoihoy ty tañy iraho amy te tsy tendreke ty mañeva hanokake naho ty hamaky i bokey ndra ty hahaisake aze.
In zelo sem jokal, ker se ni našel nihče vreden, da odpre in da bere knjigo niti, da pogleda nanjo.
5 Le nanao ty hoe amako ty raik’ amy androanavy rey: Ko mirovetse! Hehe, te i Liona, tarira’ i Joda Vaha’ i Davidey ty nandreketse naho mahasokake i boke-pelekey naho i fitombo’e fito rey.
In eden izmed starešin mi reče: »Ne jokaj; glej, Lev iz Judovega rodu, Davidova Korenina, je prevladal, da odpre knjigo in da razveže njenih sedem pečatov.«
6 Le naheoko te ingo nijohañe an-teñateña’ i fiambesatsey naho i raha veloñe efatse rey vaho i androanavy rey eo ty vik’ añondry hoe linenta, aman-tsifa fito vaho maso fito, i Arofon’ Añahare fito niraheñe hanitsike ty tane toiy.
In pogledal sem in glej, na sredini prestola in štirih živali in sredi starešin je stalo Jagnje, kot bi bilo zaklano in je imelo sedem rogov in sedem oči, ki so sedem Božjih Duhov, poslanih po vsej zemlji.
7 Nimb’eo re nandrambe i boke-pelekey am-pitàn-kavana’ i miambesatse amy fiambesatseiy.
In prišlo je ter vzelo knjigo iz desnice tistega, ki je sedel na prestolu.
8 Aa ie nandrambe i boke pelekey, le nibabok’ añatrefa’ i Añondriy i raha veloñe efatse rey naho i androanavy roapolo efats’ amby rey, songa nitañe marovany naho fitavonañe volamena pea ty emboke—o halali’ o noro’eoo.
In ko je vzelo knjigo, so štiri živali in štiriindvajset starešin padli dol pred Jagnjetom in vsi izmed njih so imeli harfe in zlate stekleničke, polne dišav, ki so molitve svetih.
9 Le nitakasy sabo vao ami’ty hoe: Mañeva azo ty mandrambe i boke-pelekey naho hampipoñake o fitombo’eo, amy t’ie linenta, vaho ty lio’o ro nahavili’ aiñe anay ho an’Andrianañahare, boak’ amy ze hene foko naho fameleke naho tariratse vaho fifeheañe;
In peli so novo pesem, rekoč: »Vredno si, da vzameš to knjigo in da odpreš njene pečate; kajti bilo si umorjeno in s svojo krvjo si nas odkupilo Bogu izmed vsakega sorodstva in jezika in ljudstva in naroda
10 naho nanoe’o fifeheañe naho mpisoroñe ho an’Andrianañahare’ay zahay, hifehe an-tane atoy.
in si nas naredilo [za] kralje in duhovnike pri našemu Bogu, in mi bomo kraljevali na zemlji.«
11 Le nitreako, naho tsinanoko amy zao ty fiarañanañan’ anjely maro niarikoboñe i fiambesatsey naho i raha veloñe rey naho i androanavy rey, ale añ’ale naho arivo añ’arivo ty ia’e,
In zagledal sem in zaslišal glas mnogih angelov naokoli prestola in živali in starešin, in njihovo število je bilo desettisočkrat deset tisoč in tisočev tisoči,
12 songa nampipoña-peo ami’ty hoe: Mañeva i Añondry linentay, ty handrambe lily naho vara naho hihitse naho ozatse naho hasiñe naho engeñe vaho sitra!
ki so z močnim glasom govorili: »Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastva in modrost in moč in čast in slavo in blagoslov.«
13 Le tsinanoko ze hene namboareñe andindìñe ey naho an-tane atoy naho ambane’ ty tane toy ao, naho an-driak’ añe, vaho ze he’e am’iereo ao nanao ty hoe amy miambesatse amy fiambesatseiy naho amy Vik’ añondriy: Tata naho hasiñe naho engeñe vaho fifeheañe nainai’e donia! (aiōn g165)
In vsako ustvarjeno bitje, ki je na nebu in na zemlji in pod zemljo in takšna, kot so v morju in vse, ki so v njem, sem slišal govoriti: »Blagoslov in čast in slava in oblast naj bo njemu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu na veke vekov.« (aiōn g165)
14 Le tinoi’ i raha veloñe efatse rey ty hoe: Amena! vaho nibaboke eo i androanavy rey, nitalaho.
In štiri živali so rekle: »Amen.« In štiriindvajset starešin je padlo dol in oboževalo tistega, ki živi na veke vekov.
