Apokalypsy 18
1 Añe izay le nahatrea anjely tovo’e nizotso boak’ andindìñe añe aman-dily ra’elahy vaho nihazavae’ ty enge’e ty tane toy.
In po tem sem videl angela idočega dol z nebá, imajočega oblast veliko; in zemlja se je razsvetlila od slave njegove.
2 Le nikoihe’e am-piarañanañañe mafe ty hoe: Rotsake! Rotsake t’i Babolone Jabajaba! ie fa akiban-kokolampa henaneo, naho lakato’ ze fonga anga-draty, vaho zoho’ ze hene voroñe maleotse naho mampangorý.
In zavpije v moči z glasom velikim govoreč: Padel je, padel Babilon véliki, in postal je prebivališče hudičev, in ječa vseh nečistih duhov, in ječa vseh nečistih in sovraženih tičev.
3 Fa hene ninoñe amy divain-kadraon- kakarapiloa’ey ze kilakila ondaty. naho fonga niolots’ ama’e o mpanjaka’ ty tane toio, vaho nitampe-draha irieñe o mpanao balibali’ ty tane toio amy halosoran-katea-mena’ey.
Ker od vina omotnega kurbarije njene so pili vsi narodi, in kralji zemeljski so se kurbali z njo; in trgovci zemljé so obogateli od premoči njene.
4 Tsinanoko ka ty fiarañanañañe boak’ andindìñe ey nanao ty hoe: Miengà ama’e ry ondatiko, tsy hitraok’ amo hakeo’eo, naho tsy handrambe o angorosi’eo;
In slišal sem drug glas z neba govoreč: Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih, in da ne dobite od njenih šib;
5 fa mitoabotse pak’andindìñe ey o tahi’eo vaho tiahin’ Añahare o sata-rati’eo.
Kajti grehi njeni so dospeli do neba, in spomnil se je Bog krivic njenih.
6 Ondroho ama’e mira ami’ty natolo’e; le avaho ama’e in-droe’ o fitoloña’eo; vaho trobotrobò in-droe i fitovy nilaroe’ey.
Vrnite ji, kakor je tudi ona vam vračala, in podvojite ji dvojno po delih njenih; v čaši, v kateri je mešala, mešajte ji dvojno.
7 Ampanahafo ami’ty nienge’e naho ty fierañerañan-tro niaiña’e, ty samporerahañe naho anahelo hatolotse aze. Inao ty fisengean-tro’e: Miambesatse raho fa mpanjaka-rakemba, Tsy vantotse, vaho tsy hahatrea fioremeñañe.
Kolikor se je poveličala in preširno živela, toliko ji dajte muke in žalosti: ker v prsih svojih govori: Kraljica sedim, in vdova nisem, in žalosti ne bodem videla,
8 Aa le hivovo ama’e añ’ andro raike o hankà’eo: ty angorosy, ty hòntoke, vaho ty kerè, le ho hotomomohe’ ty afo; amy te maozatse i Talè Andrianañahare mizaka azey.
Za to pridejo v enem dnevi šibe njene, smrt in žalost in lakot; in v ognji se bode sežgala; kajti močan je Gospod Bog, ki jo sodi.
9 Ie isa’ o mpanjaka’ ty tane toio, ie nifandia-tihy ama’e naho ni-mpitraok’ amy fiagaregaña’ey, ty hatoe’ i fanodorañ’ azey, le hangololoike ty tañy naho handala,
In jokali bodo in žalovali za njo kralji zemlje, kateri so se kurbali z njo in preširno živeli, ko bodo videli dim požara njenega,
10 hizorazora eroan-koe am-pirevendreveñañe i sarerahañ’ aze, hanao ty hoe: Hoy hoy abey, Ry rova jabajaba! I Babolone rovan-kaozarañey! Ie ora raik’ avao te pok’eo ty fizakañ’azo.
Od daleč stoječ v strahu pred muko njeno, govoreč: Gorjé, gorjé, mesto veliko, Babilon, mesto močno, ker v eni uri je prišla sodba tvoja.
11 Mirovetse naho mandala aze o mpampibalibali’ ty tane toio, amy te tsy eo ka ty hikalo o kilanka’ iareoo:
In trgovci zemlje jokajo in žalujejo za njo, ker blaga njih nihče več ne kupuje;
12 entañe volamena naho volafoty naho vatosoa naho hange, le leny marerarera naho malo-mavo, le lande naho mena mañabarà, naho ze karazan-katae malàñe, naho ze fanake aman-tsifan-drimo, naho ze fanake aman-katae sarotse, le torisìke naho viñe naho vato sanga;
Blaga v zlatu in srebru in drazem kamenji in biserji in bisu in bagru in svili in škrlatu, in vsakoterega lesa vonjavega in vsakoterega orodja slonokoščenega, in vsakoterega orodja iz lesa predrazega in brona in železa in mramorja;
13 le kanely naho fampafiriañe naho soli-pañosorañe naho rame le divay naho solik’ oliva, le mona’e naho vare-bolè le añombe naho añondry; le soavala naho sarete le ondevo vaho fiai’ ondaty.
In sladke skorje in dišav in mire in kadila, in vina in olja, in bele moke in pšenice, in goved in ovác, in kónj in vóz, in teles in duš človeških.
14 Nisitak’ azo o voka-tsoa nirìen-tro’oo, naho nihànkañe ama’o, tsy ho isa’o ka ze atao tave naho o raha fiain-taneo.
In sadje poželenja duše tvoje je odšlo od tebe, in vse veličastvo in vsa sijajnost je odšla od tebe, in večjih ne najdeš.
15 Hañarafiake eñe o nanao balibalike amy raha rezaio, o nimpañaleale ty ama’eo, am-pirevendreveñañe amy halovilovia’ey, le hangoihoy ty rovetse vaho handala
Trgovci s tem, ki so obogateli od nje, stali bodo od daleč v strahu pred muko njeno, jokajoč in žalujoč in govoreč:
16 ty hoe: Hoy! Hoy! i rova ni-ra’elahiy, nisaron-deny marerarera malo-mavo naho mena mañabarañe, vaho niragorago volamena naho vatosoa vaho hange!
Gorje, gorje, mesto véliko, oblečeno z bisom in bagrom in škrlatom, in pozlačeno sè zlatom in dragim kamenjem in biserji; kajti v eni uri je opustošeno toliko bogastvo!
17 fa ora raik’ avao ty nahakafoake o vara beio! Nitrobàke eñe ze fonga mpinjon-dakañe naho ze hene mpañavelo an-tsambo naho o mpiandriakeo naho ze fonga mitoloñe amy riakey,
In vsi krmarji, in vsi na ladijah, druhal in brodniki in kateri obdeljujejo morje, stali so od daleč,
18 songa nipazapazake ty hoe t’ie nanjò ty hatoe’ i sinodotsey: Aia ka ty hañirinkiriñe i rova jabajaba zay?
In vpili so videč dim požara njenega, govoreč: Katero je enako mestu vélikemu?
19 le nampibobò deboke añambone’e, naho nangoihoy ty rovetse vaho nitoreo ty hoe: Hoy! Hoy, I rova foloaingitrokey! ze nampañaleale ze nanan-tsambo an-driak’ añe añamy vara’ey! amy te ora raik’ avao ty nampikoahañ’ aze!
In vrgli so prahú na glave svoje in vpili so jokajoč in žalujoč, govoreč: Gorje, gorje, mesto véliko, v katerem so obogateli vsi, kateri imajo ladije na morji, od dragocenosti njegove; kajti v eni uri se je opustošilo.
20 Irebeho ry likerañeo! naho ry noro’e naho Firàheñe vaho mpitokio! Inahareo ro nizakàn’ Añahare aze.
Veséli se njega, nebo, in sveti aposteljni in preroki, ker je Bog sodil sodbo vašo nad njim.
21 Ie amy zao, rinambe’ ty anjely fanalolahy ty vato bey hoe vato-fandisanañe jabajaba, le navokovoko’e an-driake eñe nanao ty hoe: Izay ro handretsahañe i Babolone rova jabajabay ambane tsy ho oniñe ka.
In dvignil je en angelj, močán, kamen, velik kakor mlinski kamen in vrgel v morje, govoreč: Tako v napadu bode vržen Babilon, mesto véliko, in ne najde se več.
22 Le tsy ho janjiñeñe ama’o ao ka ty feo’ o mpititike marovanio, naho o sairio, naho o mpitioke soly naho antsivao, naho tsy ho trea ama’o ka ze mpitsene an-satam-pitàñ’inoñ’inoñe, vaho tsy ho janjiñeñe ama’o ao ka ty fikosaokosaom-bato fandisañe.
In glas citralcev in godcev in piskačev in trobentačev naj se ne čuje več v tebi, in noben umeteljnik kake umeteljnosti naj se ne najde več v tebi, in mlina glas naj se v tebi več ne čuje,
23 le tsy hiiloilo ama’o ao ka ty hazavàm-pailo, mbore tsy ho janjiñeñe ama’o ao ka ty fifañòhahohà’ i engavaoy naho i mañengay; ni-fanalolahy an-tane-bey atoy o mpanao balibalik’ ama’oo, amy te nampikalitahe’ o famoreha’oo o fifeheañeo,
In svetilnice luč naj ne sveti več v tebi, in glas ženina in neveste naj se ne čuje več v tebi; ker trgovci tvoji bili so velikaši zemljé, ker v čarovniji tvoji tavali so vsi narodi.
24 naho ama’e ao ty nahatendrehañe ty lio’ o mpitokio naho o noro’eo, vaho ze hene vinono an-tane atoy.
In v njem se je našla kri prerokov in svetnikov in vseh zaklanih na zemlji.
