Salamo 90

1 Ry Talè, Ihe ni-fimoneña’ay amo tarira’ay iabio.

Gospod, ti si bil naše bivališče za vse rodove.

2 Ie mboe tsy toly o vohitseo mboe tsy tsinene’o ty tane toy naho ty voatse toy, boak’ an-kaehae hambo’e añe pak’ an-kitro añ’afe’e añe, Ihe ro Andrianañahare.

Preden so bile rojene gore, oziroma kadarkoli si oblikoval zemljo in zemeljski [krog], celo od večnosti do večnosti, si ti Bog.

3 Ampolie’o mb’an-debok’ ao ondatio ami’ty hoe: Mimpolia ry ana’ondaty.

Človeka obračaš k uničenju in praviš: »Vrnite se, vi človeški otroci.«

4 Fa arivo taoñe am-pivazohoa’o ty andro raike toe hoe omale te nihelañe, ie manahake ty ­fiambenañe an-kaleñe.

Kajti tisoč let v tvojem pogledu je samo kakor včerajšnji dan, ki je minil in kakor straža v noči.

5 Sinao’o añe hoe an-tsorotombake iereo, le miròtse, f’ie maraiñe, le hoe ahetse mipitsipitsike.

Odnašaš jih proč kakor s poplavo; oni so kakor spanec. Zjutraj so podobni travi, ki raste.

6 Mioboñoboñe te maraindraiñe mbore mitombo, ie hariva miheatse vaho miforejeje.

Zjutraj cveti in raste, zvečer je odrezana in ovene.

7 Toe mongore’ ty haviñera’o zahay, mampangebahebak’ anay ty fifombo’o.

Kajti použiti smo s tvojo jezo in s tvojim besom smo zbegani.

8 Fa napo’o añatrefa’o o tahi’aio, am-pireandrean-dahara’o eo o hakeo’ay mietakeo.

Predse si postavil naše krivičnosti, naše skrite grehe v svetlobo svojega obličja.

9 Fonga mihelañe ami’ty fifombo’o o andro’aio; fa nagado’ay hoe fiselekaiñañe o tao’aio.

Kajti vsi naši dnevi so minili v tvojem besu. Svoja leta smo preživeli kakor zgodbo, ki je povedana.

10 Ty andro’ o tao’aio le fitompolo taoñe; mete ho valo-polo, t’ie maozatse; fe hamokorañe naho fangoakoahañe avao ty enge’e, migadoñe aniany, vaho mitiliñ’añe.

Dni naših let je sedemdeset let in če jih je zaradi razloga moči osemdeset let, je vendarle njihova moč trud in bridkost, kajti to je kmalu odrezano in mi odletimo.

11 Ia ty mahafohiñe ty haozara’ o haviñera’oo? naho ty fañeveñañe mañeva Azo ty ami’ty fifombo’o?

Kdo pozna moč tvoje jeze? Celó glede na tvoj strah, tak je tvoj bes.

12 Aa le anaro zahay hañiake o andro’aio, hahazoa’ay arofo mahihitse.

Zaradi tega nas uči šteti naše dneve, da bomo svoja srca lahko posvetili modrosti.

13 Mimpolia ry Iehovà! Ombia? iferenaiño o mpitoro’oo

Vrni se, oh Gospod, doklej? To naj te pokesa glede tvojih služabnikov.

14 Eneño an-kafatraram-pikokoa’o te maraindray zahay, hirebeha’ay naho hifalea’ay amo hene andro’aio.

Oh zgodaj nas nasiti s svojim usmiljenjem, da se bomo lahko veselili in bomo veseli vse naše dni.

15 Ampifaleo mira amo andro nampisotria’o anaio, naho amo taoñe nahaisaha’ay haratiañeo.

Stôri nas vesele glede na dneve, v katerih si nas prizadel in leta, v katerih smo videli zlo.

16 Fa halange amo mpitoro’oo o fitoloña’oo, naho ty enge’o amo ana’ iareoo.

Naj se tvoje delo pokaže tvojim služabnikom in tvoja slava njihovim otrokom.

17 Ho aman-tika ty fañisoha’ i Talè Andrianañahare’ay; ajadoño ty tolom-pità’ay; eka aoreño o satam-pità’aio.

Nad nami pa naj bo lepota Gospoda, našega Boga. Utrdi delo naših rok nad nami; da, delo naših rok, utrdi ga.