Salamo 69

1 Rombaho iraho ry Andrianañahare fa nizilike añ’ovako ao ty rano.

Načelniku godbe na šestero strun, pesem Davidova. Reši me, Bog, ker vode mi prihajajo noter do duše,

2 Milempotse an-­ditsake lalek’ ao iraho, tsy ao ty ho liàñe; fa nijolofoñe an-drano lalek’ ao naho mandipotse ahy o alon-driakeo.

Pogrezam se v blato pregloboko; kjer ni trdnega pod nogo; zahajam v globočine vodâ; in val poplaveč me požira.

3 Mahamokotse ahy ty fitañiako, maike ty am-peoko ao; milesa o masokoo amy fisalalako an’Andrianañaharekoy.

Trudim se vpijoč, suši se grlo moje; oči moje pešajo, ko upam v svojega Boga.

4 Mandikoatse o volon-dohakoo ty malaiñe ahy tsy am-bente’e; maro ty te handrotsak’ ahiko, ie rafelahiko tsy an-dengo’e; havahako hao ty tsy nikamereko?

Več jih je ko glave moje lâs, ki me sovražijo po krivem; mogočneji so, ki me hočejo ubiti, ki so mi sovražniki po krivici; tedaj me silijo vrniti, česar nisem vzel.

5 O Andrianañahare, arofoana’o ty hadagolako, vaho tsy mietak’ ama’o o tahikoo.

O Bog, ti poznaš nespamet mojo, in krivice moje niso ti skrite.

6 Tsy izaho abey ty hisalara’ o misalala Azoo, ry Iehovà, Talè’ i Màroy; ee te tsy izaho ty himeñara’ o mipay Azoo, ry Andrianañahare’ Israeleo.

Ne bodi jih mene sram, kateri čakajo tebe; Gospod, Bog vojnih krdél, rudečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.

7 Amy te Ihe ro nahatantezako rabioñe; manaroñe ty tareheko ty hasalarañe.

Ker zavoljo tebe prenašam zasmehovanje; sramota pokriva obličje moje.

8 Fa ambahiny aman-drolongoko iraho naho alik’ amo anan-drenekoo.

Tujec sem postal bratom svojim, in neznan matere moje sinovom.

9 Amy te namotsek’ ahiko ty fahimbañako amy anjomba’oy; le nidoñe amako ty inje’ o mañinje Azoo.

Ker gorečnost za hišo tvojo me razjéda, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, mene zadeva.

10 Izaho nitañy añ’ovako ao naho nililitse, ninjare tiñe amako.

Ko jokajoč pokorim s postom dušo svojo, tedaj se mi to šteje za najhujšo sramoto.

11 Ie nanoeko lamba-gony ty sikiko, le nirabioñeñe.

Ko se oblačim v raševino, tedaj sem jim v pregovor.

12 Mivolambolañe ahy o miambesatse an-dalambeio; vaho ibekoa’ o jikeo.

O meni govoričijo vkup sedeči pri vratih, in pesmi pojó, ko pijejo opojno pijačo.

13 Fa naho izaho, Ihe ty ihalaliako, ry Iehovà, ami’ty andro mete, ry Andrianañahare ami’ty habeim-piferenaiña’o, toiño raho ami’ty hatòm-pandrombaha’o.

O meni torej je prošnja moja tá do tebe, Gospod: čas je milosti, Bog, po obilnosti milosti svoje usliši me, po blagi zvestobi svoji.

14 Ihahao amo litsakeo, le ko apo’o hijoroboñe, avotsoro amo malaiñe ahio, vaho amo rano lalekeo.

Potegni me iz blata, in naj se ne pogreznem; otet naj bodem sovražnikov svojih, in iz globočin vodâ.

15 Ee t’ie tsy hopoe’ o fisorotombahañeo, ndra hagodra’ i tsikeokeokey; ndra hitsiteha’ ty vava’ i koboñey.

Valovje vodâ naj me poplaveč ne odnese, in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre ust svojih nad mano.

16 Toiño iraho ry Iehovà, ami’ty hasoan-kafatraram-pikokoa’o; mitoliha amako ami’ty harà’elahim-piferenaiña’o.

Usliši me, Gospod, ker dobra je milost tvoja; po obilosti usmiljenja svojega ozri se v mé.

17 Ko aetak’ ami’ty mpitoro’o ty lahara’o, fa ampoheke, masikà te manoiñe.

In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu; ker v stiski sem, hiti, usliši me!

18 Harineo ty fiaiko, vaho jebaño; vilio amo rafelahikoo.

Približaj se duši moji, ótmi jo; zavoljo sovražnikov mojih réši me.

19 Arofoana’o ty tìñeko, ty hameñarako, naho ty hasalarako; añatrefa’o eo ze hene rafelahiko.

Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo; pred teboj so vsi sovražniki moji.

20 Fa nahakoretse ty troko o rabioñeo, lifon-kasiloke iraho; nipay tretre, fa tsy nitendreke; naho mpañohò, fa tsy nahatrea.

Zasramovanje tare srce moje, tako da sem bolan; in ko ga čakam, da bi me miloval, nikogar ni; ali tolažiteljev, vendar ne najdem jih.

21 Hete! finaha’ iareo voreke raho vaho finantso’ iareo vinegra amy haran-dranoakoy.

Dà, za živež mi dajó želča, in v žeji moji dajó mi piti octa.

22 Ho fàndrike ty fandam­bañañe añ’atrefa’ iareo; ie mierañerañe te mikoropoke.

Njih miza bodi pred njimi za zanko, in za povračila, za zadrgo.

23 Haieñe o fihaino’ iareoo, tsy hahaisake, vaho ampiozoñozoño nainai’e o toha’eo.

Otemné naj njih oči, da ne vidijo; in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.

24 Adobaño am’ iereo ty haviñera’o, le ampitsepaho ami’ty fifombo’o miforoforo.

Razlij na nje jezo svojo, in srd tvoj naj jih dohiti.

25 Hangoakoake ty tobe’ iareo; tsy himoneña’ ondaty o kiboho’eo.

Pusti naj bodejo njih gradovi, v šatorih njih ne bodi prebivalca.

26 Amy te sarerahe’e i linafa’oy, vaho nindrae’ iereo ty fanaintaiña’ o vinonotrobo’oo.

Ker preganjajo njega, kateregi si tí udaril, in po bolečini prebodencev tvojih spletajo pripovedke.

27 Tompeo tahiñe ty hakeo’ iareo, le ko apo’o hifoak’ an-kavantaña’o ao.

Pridevaj kazen kazni njih krivici, in naj ne pridejo v pravico tvojo.

28 Faoho amy boken-kaveloñey iereo, tsy hitrao-pisokitse amo vañoñeo.

Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapisujejo.

29 Misotry naho marare iraho; ampañonjono ahy añ’abo ey ty fandrombaha’o, ry Andrianañahare.

Jaz pa ubožen in trpeč, blaginja tvoja, Bog, postavila me bode na višavo.

30 Ho bangoeko an-tsabo ty tahinan’ Andrianañahare, naho honjoneko am-pañandriañañe.

Hvalil bodem ime Božje s pesmijo, in poveličeval ga bodem sè zahvaljevanjem,

31 Ie ho no’ Iehovà mandikoatse ty vosy valo-ay reke-tsifa naho hotro.

Kar se bode bolje zdelo Gospodu, ko vol, junec rogat z razklanimi parklji.

32 Ho oni’ o mpirèkeo le ho ehake; ry mpipay an’ Andrianañahare, misotrafa añ’arofo.

Ko bodejo to videli krotki, veselili se bodo; in oživelo bode srce vaše, ki iščete Boga.

33 Fa mahajanjiñe o rarakeo t’Iehovà, vaho tsy sirikae’e o an-drohio.

Ker Gospod se ozira na potrebne, in jetnikov svojih ne zameta.

34 Misaboa Aze ry likerañeo naho ty tane toy, ry riakeo naho ze hene misorok’ ao.

Hvalila ga bodo nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.

35 Fa ho rombahen’Añahare ty Tsiône, naho hamboare’e o rova’ Iehodào vaho himoneñe ao iereo ho hanañañe.

Ker Bog otima Sijon in zida z nova mesta Judovska, da stanujejo tam, in podedujejo ono deželo.

36 Ho lovae’ ty tiri’ o mpitoro’eo, himoneña’ o mikoko i tahina’eio.

Nasledniki, pravim, hlapcev njegovih naj jo posedajo, in ljubitelji imena njegovega naj prebivajo v njej,