Salamo 38
1 Ry Iehovà, ko mitrevok’ahy ami’ty fifombo’o; naho ko andilova’o ami’ty fiforoforoa’o.
Psalm Davidov za spomin. Gospod, v srdu svojem ne dólži me, in v togoti svoji ne pokôri me.
2 Fa mitsamantake amako o ana-pale’oo, vaho manindry ahy ty fità’o.
Ker pušice tvoje so zasajene v mé, in nadme si spustil roko svojo.
3 Tararèñe ty fiaiko te hatorifiha’o, naho po-pijanganañe o taolakoo, ty amy tahikoy.
Nič celega ni na mesu mojem zavoljo srdú tvojega; mirú ni v mojih kostéh zavoljo greha mojega.
4 Fa nalipo’ o hakeokoo ty lohako, hoe kilankañe mavesatse tsy leoko.
Ker krivice moje presezajo glavo mojo, kakor težko breme; pretežke so, da bi jih prenašati mogel.
5 Mantiñe naho miborake o ferekoo ty amy hadagolako.
Segnjile so in usmradile se bule moje, zavoljo nespameti moje.
6 Mihohokohoke iraho naho mibokoke, toe mandala lomoñandro.
Mučim se, krivim se presilno, ves dan pohajam v črni obleki.
7 Lifo-pihobobohañe ty vaniako, tsy aman-kajangañe ty sandriko.
Ker drob moj je poln prisada, tako da ni nič celega na mesu mojem.
8 Volevole iraho, loho demoke, miñeoñeoñe ty fioremeñan-troko.
Oslabljen sem in potrt presilno; tulim od stokanja svojega srca.
9 O Talè, fonga añatrefa’o eo ty fisalalàko, naho tsy mietak’ ama’o ty fiselekaiñako.
Gospod, pred teboj je vse hrepenenje moje; in zdihovanje ni ti skrito.
10 Midebodebo ty troko, milesa ty haozarako; naho nieng’ahiko ty hazavà’ o masokoo.
Srce moje utriplje, zapušča me moja krepost, in luč mojih očî, tudi one niso v moji oblasti.
11 Ampiesoñe’ i angorosiko o mpiamakoo naho o rañekoo; naho mitrobàke ey o longokoo.
Prijátelji moji in bližnji moji stojé nadlogi moji nasproti, in sorodniki moji stojé od daleč.
12 Nampidreñafe’ o mipay ty fiaikoo fandrike iraho, ikililia’ o mipay hijoy ahikoo, toe ikinia’e hakalitahañe lomoñandro.
Stavijo pa zanke, kateri iščejo duše moje: in kateri iščejo hudega meni, govoré nadloge in izmišljajo ves dan zvijače.
13 F’ie manahake te giñe, tsy mahatsanoñe iraho, hoe bobo kanao tsy mahasoka-bava.
Jaz pa jih ne slišim kakor gluh, in kakor nem ne odprem svojih ust.
14 Eka, manahake ondaty valagìñe, tsy aman-dietse am-palie.
Ampak sem kakor ón, ki ne sliši, in kateremu ní dokazov v ustih.
15 Ihe ry Iehovà ro fisalalàko, toe hanoiñe irehe ry Talè Andrianañahareko.
Ker tebe čakam, Gospod; da me ti uslišiš, Gospod, Bog moj.
16 Fa inao ty ahy: Tsy mone hirebeke iareo, ke hirengevoke te midorasitse o tombokoo.
Ker pravim: Naj se ne radujejo nad menoj; ko omahuje noga moja, naj se ne povzdigujejo proti meni,
17 Toe veka’e hikorovoke iraho, amako lomoñandro ty fanaintaiñako.
Ako bodem jaz za omahnenje pripravljen, in bolečina moja bode vedno pred mano.
18 Toe iantofako o hakeokoo; naho lifo-kasosorañe ty amo tahikoo.
Ker krivico svojo oznanjam, skrbi me moj greh.
19 Fe maozatse naho mahasibeke o rafelahikoo, maro ty malaiñe ahy tsy vente’e,
Neprijatelji pa moji krepčajo se živi, in množijo se, kateri me sovražijo iz krivih vzrokov.
20 aa kanao valea’iareo raty ty soa, heje’ iareo ty fañorihako ty hasoa.
In vračajoč hudo za dobro nasprotujejo mi, zato ker hodim za dobrim.
21 Ko mamorintseñ’ ahy ry Iehovà, ko mitotse amako ry Andrianañahareko,
Ne zapústi me, Gospod, Bog moj; ne bivaj daleč od mene.
22 Malisà hañimb’ ahy ry Talè, Fandrombahañ’ ahy.
Hiti na pomoč mojo, Gospod, blaginja moja!
