Salamo 132
1 Sabo-Pionjonañe Ry Iehovà, tiahio t’i Davide ty amo falovilovia’eo.
Pesem preizvrstna. Spominjaj se, Gospod, Davida, z vso bridkostjo njegovo.
2 Ty nifantà’e am’ Iehovà, ty nititiha’e amy Tsitongerè’ Iakobey:
Da je prisegel Gospodu, obljubil mogočnemu Bogu Jakobovemu
3 Toe tsy hizilik’ an-kibohon- trañoko ao raho ndra hijoñe am-pandreako nivelareñe ho ahiko ao:
"Ne pojdem v hišo svoje šator, stopil ne bodem v ležišče postelje svoje;
4 Tsy homeiko roro o masokoo, tsy hidrodreke o voho-masokoo,
Spanja ne bodem dal svojim očém, dremanja trepalnicam svojim:
5 ampara’ te hahatreavako toetse t’Iehovà, akiba ho a i Tsitongerè’ Iakobey.
Dokler ne najdem mesta za Gospoda, bivališča za mogočnega Boga Jakobovega."
6 Jinanji’ay e Efrata izay, tendrek’ an-kodobo’ i alay:
Glej, slišali smo, da je bilo v Efratski deželi; našli smo ga bili v pokrajinah Jarovih.
7 Antao hionjoñe mb’an-Kivoho’e ao; antao hitalaho am-pitongoàm-pandia’e eo.
Bližamo se šatorom njegovim, priklanjamo se pred nog njegovih podnožjem.
8 Miongaha ry Iehovà, miheova mb’am-pitofà’o mb’eo, Ihe naho i vatam-pañinan-kaozara’oy.
Vstani, Gospod, v svoj počitek, ti in skrinja moči tvoje.
9 Ho lafihen-kavantañañe o mpisoro’oo, hipoñak’ an-kaehake o noro’oo.
Duhovniki tvoji naj se oblečejo s pravico, in pojó naj, katere milostno sprejemlješ.
10 Ty amy Davide mpitoro’oy, ko ampitolihe’o añe ty lahara’ i noriza’oy.
Zavoljo Davida, hlapca svojega, ne odvrni maziljenca svojega obličja.
11 Nifanta mahity amy Davide t’Iehovà, vaho tsy hafote’e, ty hoe: Hampiambesareko ami’ty fiambesam-panjakà’o eo ty boak’ am-pañova’o ao;
Prisegel je Gospod Davidu resnico, od katere ne bode odstopil, govoreč: "Od telesa tvojega sadú bodem posadil na prestol tvoj.
12 lehe ambe’ o ana’oo i fañinakoy naho ty taroko anareko iareo, le hiambesatse amy fiambesam-panjaka’oy nainai’e o ana’ iareoo.
Ako se bodo držali zaveze moje sinovi tvoji in pričanj mojih posameznih, katera jih bodem učil, bodo tudi njih sinovi vekomaj sedeli na prestoli tvojem."
13 Toe jinobo’ Iehovà ty Tsiône, i fañiria’e ho fimoneña’ey:
Ker Gospod je izvolil Sijon, želel si ga je za prebivališče svoje:
14 Etoy ty fitofako nainai’e tsy modo; atoa ty himoneñako, fa fisalalàko—
"To je počitek moj vekomaj, tu bodem prebival, ker to sem si želel.
15 Hogogoeko ty riha’e, ho eneñeko mahakama o mahàtra’eo.
Brašno njegovo bodem mogočno blagoslovil; potrebne njegove bodem nasitil z jedjo.
16 Hampisikineko fandrombahañe o mpisoro’eo, hisabo an-drebeke o noro’eo.
In duhovnike njegove bodem oblekel z blaginjo, in katere v nji blagovoljno sprejemam, bodejo peli.
17 Ao ty hampitiriako ty tsifa’ i Davide; ao ty nañajariako failo’ i norizakoy.
Tam bodem storil, da bode poganjal rog Davidov, kjer sem pripravil svetilo maziljencu svojemu.
18 Haombeko hasalarañe o rafelahi’eo, fe hipelapelatse añambone’e eo ty sabaka’e.
Sovražnike njegove bodem oblekel sè sramoto, nad njim pa bode cvèlo venčanje njegovo.
